Načrt je bil sicer drugačen, a smo ga bili zaradi nočnih neviht in še vedno oblačnega jutra primorani spremeniti.
Namesto visokogorja, smo se z Lidijo in našo psičko Elly🐶 odločili za varnejšo opcijo in se podali v sredogorje. Odpravili smo se na Viško planino, ki leži na nadmorski višini 1530 metrov. Iz Bovca smo se preko Predela odpeljali v Italijo in naprej proti Nevejskemu prevalu (Sella Nevea), a le do našega izhodišča Cave del Mole. Tu stoji tudi spomenik s križem, desno pa se odcepi makadamska cesta, ki vodi na Viško planino ter na Viš pa tudi k koči Corski, ki pa je že nekaj let žal zaprta. Nekateri se odpeljejo še nekaj ovinkov višje, do naslednje zapornice, mi pa smo parkirali kar ob cesti. Po dokaj strmi makadamski, v zadnjem delu tudi betonirani cesti, ki se v ključih vzpenja smo v slabih dveh urah prišli na Viško planino, kjer nas je pozdravilo tudi sonce. Kljub temu, da so bili Viš, Koštrunove Špice in ostali vrhovi zaviti v oblake, smo se na planini, kjer je tudi koča zadržali kar nekaj časa, nato pa smo se po poti vzpona vrnili nazaj na izhodišče.
Ob povratku domov smo se še okopali v izredno toplem Rabeljskem jezeru in izlet je bil popoln😊😊😊.
Ni komentarjev:
Objavite komentar