Ta lipa pot v Reziji

Klavrn začetek dneva, pa toliko lepše nadaljevanje. Okoli 9. sva se z Lidijo, preko Učje odpeljala do vasice Solbica (Stolvizza) v Reziji, kjer se prične in zaključi "Ta lipa pot", krožna pot, ki ima pet in deset kilometrsko različico, z nekaj vzponi in spusti. Midva sva izbrala  deset kilometrsko različico, za katero sva porabila dve uri in pol, na poti pa nisva srečala prav nikogar. Presenetilo pa naju je ogromno število kapelic, križev in drugih "podobic", ki stojijo ob poti in v vasi Solbica. Ob povratku na izhodišče v Solbico sva si ogledala vas, z značilno Rezijansko arhitekturo, najbolj pa sva se zabavala ob prebiranju imen ulic, ki so zapisana v Rezijanskem narečju. V vaški gostilni, ki je obenem še trgovina sva se okrepčala z okusnimi rezanci z jurčki oziroma z divjačinskim ragujem ter mešano solato, nato pa sva se odpeljala domov. Lepo sva se imela na "Ta lipi poti", priporočava...

Bivak Gorizia - 1950 m

Čudovit jesenski dan, s poletnimi temperaturami in prekrasnimi razgledi.

Bivak Gorizia pod Krniško špico, na nadmorski višini 1.950 metrov, se je danes na ogled postavil. 

Iz Belih vod sva ob strugi potoka Rio Bianco krenila proti koči Brunner in naprej proti bivaku. Na trenutke je bilo tako vroče, da sva iskala senco med rušjem, a se nisva dala in po dobrih dveh urh hoje dosegla današnji cilj. 

Krasen razgled se nama je odprl proti vzhodu, kjer se bohotita Jalovec in Mangart, prelepa pa so tudi ostenja zahodnih Julijcev, ki se dvigajo nad bivakom. Veliko pohodnikov sva srečala, na meliščih nad bivakom, pa so nama družbo delali tudi kozorogi. Ker je vsega lepega enkrat konec sva se tudi midva morala posloviti in se odpraviti nazaj v dolino. 

Pod skozi gozd je bila dokaj zoprna, saj je bilo na tleh veliko odpadlega listja, ki je skrivalo korenine, luknje in skale, poleg tega pa je še nevarno drsi. Kljub vsemu sva se čila in zdrava vrnila na izhodišče, kjer sva današnjo prelepo jesensko gorniško turo zaključila. 

Danes je bil dan za bogove, pa za obisk gora tudi.