Deževna nedelja je bila, a naju je vseeno vleklo v naravo, pretegnit noge. Ker je višje snežilo sva razmišljala o nižjih hribih oziroma vzpetinah in kaj kmalu se je porodila ideja za obisk Svete Gore, romarskega središča z Baziliko Marije, Božje Matere, ki se dviga nad Novo Gorico. Ker hrabre spremlja sreča, kot pravi star pregovor, sva jo tudi midva vremensko zelo dobro odnesla, saj je med vožnjo iz Bovca proti Novi Gorici prenehalo deževati. Parkirala sva na parkirišču v bližini gostilne Skalnica, se opremila s čelnima svetilkama in se podala na pot.
Že po nekaj korakih sva stala pred vhodom v prvo kaverno, s stropa katere je zaradi predhodnega dežja kar pošteno curljalo. Po izhodu iz kaverne sva po nekajminutni hoji prišla na razgledišče, s katerega se je razprostrl lep pogled na Sabotin, Novo Gorico ter na oba Solkanska mostova.