Krnsko jezero - 1394 m

Kolebal sem med Poreznom, Matajurjem in Krnskim jezerom in odločil sem se za slednjega. 

Od Doma Klementa Juga v Lepeni, je bila sprva pot mestoma celo kopna, a je zadnja povodenj na pot nanesla veliko debel, vej in listja, Po nekaj višinskih metrih je bilo že veliko bolje, saj sem hodil samo še po snegu.

Do postaje tovorne žičnice je šlo brez problema, od tam naprej pa se je sneg, ki ga ni malo, pri snegomeru ga je bilo 120 cm, prediral. Za to težavo, so že pred mnogimi leti izumili krplje, zato sem si jih kar nadel in veselo nadaljeval proti jezeru. Od planine Duplje, pa vse do jezera je bilo spet trdo, saj sem sončni žarki v tem letnem času ne posijejo.
 

Pri jezeru se nisem zadržal prav dolgo, saj je bilo kar hladno. Po nekajminutnem fotoshootingu manekena Krna, sem se mimo koče pri Krnskih jezerih vrnil na izhodišče.
 

Zimska pravljica....

Kobilja glava - 1475 m

Zadnje dni, ko v dolini trdovratna megla vztraja kar dobršen del dopoldneva je potrebno po sonce nekam višje, se pravi v gore. 

Jaz sem izbral kar Kobiljo glavo, ker je pač blizu in ker je krasen razglednik. 

Do vrat pašne ograde planine Stador je bila cesta kopna, naprej pa zasnežena in poledenela. V izogib težavam sem parkiral pri vratih pašne ograde in nadaljeval peš. 

Pot na vrh je bila shojena, trdo je bilo le nekaj metrov pod vrhom, kjer je potrebno nekoliko previdnosti, predvsem pri sestopu (nevarnost zdrsa). 

Na vrhu, ki je bil izdatno obsijan s soncem, vetra danes začuda ni bilo, gneče pa tudi ne, saj je za mano prišel le še en pohodnik. 

Razgled pa.... 

Sončni zahod na Trinškem vrhu (Kolovrat) - 1138 m

Danes nas je kar nekaj, s fotografskimi aparati v rokah, čakalo sončni zahod na Trinškem vrhu (Kolovrat).

Predstava, ki se je pričela nekaj minut po 16. uri je trajala dobrih dvajset minut, ogled pa je bil popolnoma brezplačen.

Ja, sončni zahodi na Kolovratu nikoli ne razočarajo.