Zadnje dni, ko v dolini trdovratna
megla vztraja kar dobršen del dopoldneva je potrebno po sonce nekam
višje, se pravi v gore.
Jaz sem izbral
kar Kobiljo glavo, ker je pač blizu in ker je krasen razglednik.
Do vrat
pašne ograde planine Stador je bila cesta kopna, naprej pa zasnežena in
poledenela. V izogib težavam sem parkiral pri vratih pašne ograde in
nadaljeval peš.
Pot na vrh je bila shojena, trdo je bilo le nekaj metrov pod
vrhom, kjer je potrebno nekoliko previdnosti, predvsem pri sestopu
(nevarnost zdrsa).
Na vrhu, ki je bil izdatno obsijan s soncem, vetra
danes začuda ni bilo, gneče pa tudi ne, saj je za mano prišel le še en
pohodnik.
Razgled pa....
Ni komentarjev:
Objavite komentar