Velika planina - 1611 m

Zjutraj smo se odpeljali v Kamniško Bistrico, kjer se nahaja spodnja postaja nihalke na Veliko planino.

Po nakupu vozovnic smo kar takoj vstopili v nihalko, ki nas je v nekaj miutah pripeljala na zgornjo postajo na Šimnovcu. Od tu smo pot nadaljevali po označeni poti, od koder smo bili deležni lepega razgleda na vrhove Kamniško Savinjskih Alp ter proti Kamniku, Ljubljani in še dlje. 

Ko smo prispeli do pastirskega naselja smo si ogledali lične pastirske bajte in Kapelo Marije Snežne, ki je bila postavljena leta 1939. Po ogledu smo pot nadaljevali na Malo in Gojško planino, od koder smo se nato vrnili do Domžalskega doma, kjer smo si privoščili kosilo. 

Ker se je pripravljalo k nevihti smo se preko Zelenega roba vrnili do zgornje postaje nihalke na Šimnovu ter se odpeljali v dolino. Imeli smo srečo, saj smo ujeli zadnjo vožnjo z nihalko, ki je zaradi nevihte, ki se je v nekaj minutah razbesnela, prenehala voziti.

Kljub nevihti smo se imeli super.

     

Piz Boe - 3152 m

V nedeljo, 27.08.2017 sem se udeležil gorniške ture na Piz Boe, 3152 metrov visoko goro v Dolomitih.

Turo je organiziralo PD Tolmin, vodila pa sta jo gorska vodnika Nada in Davorin

Ob četrti uri zjutraj smo se iz Tolmina, z avtobusom odpeljali proti prelazu Pordoi, kamor smo prispeli okoli desetih dopoldan. Hitreje z velikim avtobusom, po ozkih in ovinkastih cestah ni šlo, manjšega pa si nismo mogli privoščiti, saj se nas je na turo prijavilo kar petdeset. Kakorkoli, na prelazu Pordoi, kjer je bilo že prevo mravljišče smo se ustrezno opremili in pripravili na vzpon. Z gondolo smo se odpeljali na Sass di Pordoi - "teraso Dolomitov", od koder je res čudovit pogled na mogočne vrhove Dolomitov.

Od tu smo se po široko poti, najprej spustili do koče Rifugio Forcella Pordoi, kjer se priključi tudi pot, ki vodi iz prelaza Pordoi. Nadaljevali smo po sprva dokaj zložni, v zadnjem delu pa vse bolj strmi, ponekod tudi z jeklenicami varovani poti do vrha Piz Boe, kjer stoji tudi koča Rifugio Boe. Nekateri smo na vrh prišli prej, drugi malo kasneje, vsi pa srečno in brez poškodb.

Na vrhu se je ljudi kar trlo, če pa je ostal prost še kakšen kvadratni centimeter skal, pa so ga zasedle nikoli site kavke, ki so tako množičnega obiska zagotovo vesele. Po krajšem počitku in fotografiranju smo po poti vzpona, počasi in previdno sestopili na izhodišče Sass di Pordoi in se od tam z gondolo odpeljali na prelaz Pordoi, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal domov.

Lepa tura, v lepih gorah v super dužbi.