Muhastemu aprilskemu vremenu kar ni videti konca, zato je bilo nekaj ur sonca vredno izkoristiti.
Vzpon na Blegoš sva imela z Lidijo v načrtu že kar nekaj časa in dan pred praznikom - Dnevom upora proti okupatorju je le prišel na vrsto.
Jasno jutro, brez slehernega oblačka je bilo in obetal se je čudovit dan. Pred odhodom sva se v lokalni pekarni oskrbela še z malico, nato pa sva se skozi Baško grapo odpeljala do Zalega Loga in naprej do zaselka Potok, kjer sva zavila levo na gozdno cesto in po slabih treh kilometrih vožnje prispela do parkirišča na Črnem Kalu. S parkirišča naju je pot vodila po gozdni makadamski cesti, s katere se nama je občasno odprl lep razgled na nedavno ozelenelo dolino ter na okoliške vrhove. Ko se je cesta položila sva prispela na Prvo ravan, kjer sva na deblu drevesa uzrla napis "VRK" in puščico, ki naju je usmerila desno proti vrhu Blegoša. Preden sva se pričela vzpenjati proti vrhu sva si ogledala še spomenik posvečen delovanju Gorenjskega pokrajinskega političnega vodstva NOB v letu 1944, ki je postavljen v neposredni bližini razpotja markiranih poti Jelovici in naselju Čabrače. Po ogledu spomenika sva se pričela vzpenjati proti travnatemu vrhu, ki je gosto posejan z utrdbami Rupnikove linije iz časa Rapalske meje. Po nekaj minutah nadaljnje hoje sva dosegla razgledni vrh Blegoša, od koder je ob jasnem vremenu lep pogled proti julijskim Alpam, KSA, Karavankam ter na okoliške vrhove Cerkljanskega in Polhograjskega hribovja. Ker danes temu ni bilo tako, saj so nebo prekrili temni oblaki, zapihal pa je tudi hladen veter se na vrhu nisva prav dolgo zadržala, zgolj toliko, da sva naredila nekaj posnetkov ter vtisnila žig v planinski dnevnik. Za tem sva z vrha sestopila do koče na Blegošu, ki naj bi bila po informacijah, ki sva jih dobila od pohodnika na parkirišču Črni Kal, sicer zaprta. A glej ga zlomka, koča ja bila odprta in oskrbnica naju je prav lepo sprejela ter nama postregla odlično ocvirkovco in jabolčni štrudelj. V času malice je območje Blegoša zajela še snežna ploha in prav zanimivo je bilo opazovati ples snežink, le nekaj dni pred prvomajskimi prazniki, ko že kar velika večina Slovencev razmišlja o namakanju v morju.
Po malici sva se iz koče odpravila proti izhodišču na Črnem Kalu, med potjo pa sva si ogledala še spominsko obeležje partizanom Poljanske čete, ki so meseca avgusta 1942 leta v nemški ofenzivi padli na območju Blegoša.
Kljub temu, da naju je med potjo na izhodišče ves čas močil dež, sva si bila z Lidijo enotna, da sva imela prav lep gorniški izlet.
Domov sva se vrnila skozi Poljansko dolino, ki je bila zaradi cvetočega regrata, odeta v čudovito rumeno barvo.
