Peč/Tromeja - 1508 m

Danes sva z Lidijo obiskala Peč, po italijansko Monte Forno, po nemško pa Drelländereck oziroma Ofen, 1508 metrov visok vrh, ki se nahaja na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Tokrat sva za izhodišče izbrala Rateče, kjer je bilo kljub sorazmerno zgodnji uri, kar težko najti parkirno mesto. Krasno vreme je namreč v Rateče privabilo kar veliko število pohodnikov, še več pa smučarskih tekačev in izletnikov.

Del poti sva opravila po cesti, a le do desnega ovinka, kjer se v levo odcepi strma pešpot, ki vodi na vrh Peči oziroma na Tromejo. Nadaljevala sva po strmi poti, po kateri sva po dobre pol ure hoje prispela na vrh. Kljub soncu in visokim temperaturam je bila pot, ki večinoma poteka po gozdu poledenela, zato so še kako prav prišle mini dereze, ki so primerne zgolj za takšne in podobne poti, nikakor pa ne za visokogorje. Kar živahno je bilo na vrhu, zato sva se morala kar potruditi, da sva našla prostor na toplem soncu, kjer sva pomalicala. Ko sva se naužila "D" vitamina in razgledov na Alpe, na Visoke in Nizke Ture ter na Zahodne Karavanke, sva se odpravila nazaj v dolino. Tudi pri sestopu sva del poti opravila po cesti, del pa po označeni pešpoti, po kateri sva prispela v "center" Rateč, od koder sva se nato le še sprehodila do avtomobila, kjer sva današnji izlet po slabih štirih urah hoje in dobrih trinajstih prehojenih kilometrih zaključila. 

Preživela sva lep zimsko/spomladanski dan.

Juliana trail, 10. etapa od Grahovega ob Bači do Mosta na Soči

Na 10. etapi Juliana trail, od Grahovega ob Bači do Mosta na Soči se mi je tokrat pridružil sodelavec Matej. 

Ob 08.13 uri sva se z železniške postaje Most na Soči, z vlakom odpeljala do Grahovega ob Bači, kjer je bilo še vedno pošteno pod ničlo, a naju je tolažilo dejstvo, da je pred nama sončen in za ta letni čas dokaj topel dan. Z železniške postaje sva se odpravila proti vasi Grahovo ob Bači, kjer sva poiskala začetek 10. etape in se že takoj pričela strmo vzpenjati po kolovozu, ki naju je pripeljal na razgledni travnik nad vasjo. Pred nadaljevanjem poti sva si slekla vrhnji sloj oblačil, nato pa skozi razgiban gozd, pot nadaljevala proti vasi Temljine. V Temljinah sva zavila levo ter pod vasjo poiskala stezo, ki naju je čez pašnike in mimo osamljenih kmetij pripeljala do vasi Kneža. S Kneže, pa vse do vasi Ljubinj sva hodila po lokalni cesti, na srečo pa je monotonost razbil ogled v led okovanega, 62 metrov visokega slapu Sopota, ki se nahaja v neposredni bližini vasi Podmelec. 

Ko sva prispela v vas Ljubinj sva zavila levo na gozdno cesto ter se povzpela na 658 metrov visoko razgledišče Senica, od koder je lep pogled na Most na Soči, na reko Sočo in akumulacijsko jezero ter na Tolminsko kotlino.

S Senice sva sestopila do zaselka Stopec, od tam pa sva se po KUP (Kosmačevi učni poti) vrnila na železniško postajo Most na Soči, kjer sva dobrih 19 kilometrov dolgo etapo zaključila.

Lep dan, v super družbi...

Juliana trail, 9. etapa od Podbrda do Grahovega ob Bači

Po nekajdnevnem deževju je bila vremenska napoved za četrtek precej obetavna, saj naj bi se že v dopoldanskih urah zjasnilo. Ker sem želel prost dan izkoristiti za aktivnosti v naravi, sem se odločil, da prehodim 9. etapo krožne daljinske pohodniške poti Juliana trail in sicer od Podbrda do Grahovega ob Bači.

Jutro  na  Bovškem  je bilo sicer še vedno nekoliko oblačno, a so se oblaki trgali  in  kazali so se koščki modrega neba. V upanju, da se bodo napovedi vremenoslovcev uresničile, sem se odpeljal na železniško postajo Most na Soči, kjer sem sedel na vlak, ki me je odpeljal do Podbrda. Bolj kot smo se bližali  Podbrdu, bolj oblačno je bilo, v Podbrdu pa me je ob izstopu z vlaka, na moje veliko presenečenje pričakalo rahlo sneženje. Ker nisem iz cukra😃, me slabše vreme ni odvrnilo od načrtovane poti, zato sem si oprtal nahrbtnik, v roke vzel pohodne palice in jo mahnil na dobrih 17 kilometrov dolgo  pot. Iz Podbrda so me oznake za Juliano trail vodile do zaselka Trtnik, od tu pa sem sledil planinski poti na Črno prst. Ob rahlem sneženju sem se hitro vzpenjal po sprva kopni, nekoliko višje pa po že zasneženi poti, ki me je vodila do razpotja na Kalarskem brdu, ki je s svojimi 988 metri nadmorske višine tudi najvišja točka te etape. Pod Kalarskim brdom je bilo snega še veliko, zaradi odjuge pa se je prediral vse do riti tako, da je bila hoja dokaj naporna, a je vseeno nekako šlo. Ko sem se končno prebil do  razpotja  na  Kalarskem  brdu sem si nekoliko spočil in se okrepčal z rogljičem in z nekaj požirki, ne ravno zdrave, precej sladke gazirane pijače, za katero pa ne bom delal reklame. Po nekaj minutah počitka sem pot nadaljeval po gozdni cesti  proti zaselku Kal, vmes pa "premagal" še dva snežna  plaza,  ki  sta zaradi obilice snega v visokogorju "prigrmela" vse do ceste.  Iz zaselka Kal sem jo kar po cesti mahnil do vasi Stržišče, kjer pa sem  zavil  med  hiše  in se spustil na spodnji rob travnikov pod vasjo. Po prečenju hudourniškega potoka sem stopil na gozdno stezo in sledil oznakam, ki  so  me  pripeljale v  opuščeno vas Znojile, kjer sem srečal domačina s katerim  sva  izmenjala  nekaj  besed, nato pa sem pot nadaljeval proti Oblokam. Z razgibane poti, po kateri poteka tudi trasa znamenitega Gorskega maratona  4-ih  občin  in  je  speljana  po strmih pobočjih ter preči mnoge grape,  sem  lahko  opazoval neštete soteske in korita, pa tudi hudourniške slapove in slapiče, ki so bili zaradi obilnih padavin v preteklih dneh zelo vodnati.  Iz  Oblok,  kjer  je posijalo tudi sonce, sem po strmi in ozki stezi  sestopil do "stare  ceste" po kateri sem nato prišel v zaselek Zarakovec, kjer sem prečkal cesto in se spustil do reke Bače. Na obrežju sem uzrl improvizirano klop, na katero sem z veseljem sedel in kar nekaj minut  užival  na  zimskem  soncu. Po krajšem počitku sem pot nadaljeval ob strugi  reke  Bače,  do  strojnice  MHE  in se  povzpel na glavno cesto, po kateri sem nadaljeval do prvih hiš vasi Koritnica. Tu sem zavil levo ter se po  klancu spustil do reke Koritnice, kjer sem na drugi strani mostu zavil levo  ter  ponovno ob strugi reke Bače, v nekaj minutah prišel do Grahovega ob  Bači, kjer sem etapo zaključil. Vasici Koritnica in Grahovo ob Bači sta bili  glavni  prizorišči snemanja filma Na svoji zemlji, na kar nas ob poti opominjajo oznake istoimenske tematske poti.

Na  prehojeni  poti  se je nabralo nekaj več kot 19 kilometrov, pa tudi kar lepo  število višinskih metrov vzponov in spustov. Kljub temu, da je skoraj vso pot rahlo snežilo je bila prehojena etapa lepa pohodniška izkušnja.

Do sedaj sem prehodil tri etape Juliane trail in zagotovo bom še kakšno💪.