Planine, vrhovi, reke, slapovi...: avgust 2015

petek, 7. avgust 2015

Vrhovi nad Soriško planino

Dopoldan sva se z Anito potepala po Škofjeloško - Cerkljanskem hribovju, točneje po vrhovih nad Soriško planino. S hojo sva pričela na Bohinjskem sedlu, od koder naju je pot, mimo Litostrojske koče pripeljala na smučišče Soriška planina. Tam sva se usmerila na markirano pot v smeri Možica oziroma Šavnika. Dokaj strma pot se najprej vije skozi gozd in grmičevje, višje pa preide na razgledna travnata pobočja vrhov nad Soriško planino, ki so bili del obrambne črte, nekdanje Rapalske meje. Tu se nama je odprl čudovit pogled na Triglav, na verigo Spodnjih Bohinjskih - Tolminskih gora, na Ratitovec, Črno prst in še bi lahko našteval. Območje je izredno zanimivo, saj je prepredeno s številnimi bunkerji in kavernami Rupnikove linije. Z Anito sva opravila nekakšno krožno turo po omenjenih vrhovih in se nato mimo Lajnarja spustila na smučišče, od tam pa do Litostrojske koče, kjer sva si privoščila osvežitev. Lep dan v čudovitih krajih, kamor se bova zagotovo še vrnila.

sreda, 5. avgust 2015

Krn - 2244 m

Ob 04.45 uri, pogled skozi okno ni prav nič dobrega obetal, saj so se po nebu podili temni oblaki, Kljub temu sem se odločil da grem na Krn, na čudovito goro, ki se strmo dviga nad dolino Soče, na goro, kjer se je pred stoletjem zgodilo toliko gorja in trpljenja. Začel sem na planini Kuhinja, se mimo planin Slapnik in Zaslap povzpel do rapotja na predelu "Leger", kjer sem se usmeril desno proti Krnski Škrbini. Hoja je bila zaradi oblačnega vremena in rahlega vetriča, prav prijetna. Na Krnski Škrbini, sedlu med Krnom in Batognico se mi je odprl čudovit pogled na Julijske alpe, na okoliške vrhove ter na Krnsko jezero. Tu sem pot nadaljeval levo v smeri Krna in po dvajsetih minutah sem že stal na vrhu. Na moje veliko presenečenje sem kar nekej časa na vrhu kraljeval sam.. Po krajšem postanku, sem z vrha sestopil do Gomiščkovega zavetišča, kjer sem pozdravil prijazna mlada oskrbnika, nato pa pot nadaljeval do planine Kuhinja. Nekaj po 10.00 uri sem bil že nazaj na planini Kuhinja, ravno pravi čas saj je sonce pričelo že pošteno pripekati. Kot kaže pa nekaterim vročina res prija, saj so se takrat komaj pripravljali za vzpon proti vrhu. Ja, ljudje smo si različni. Lep dan je bil.