Koča Corsi - 1874 m

Na današnji praznični dan sva se z Lidijo podala pod mogočno goro Viš, točneje do koče Corsi.
Za izhodišče sva izbrala Cave del Mole v bližini Nevejskega sedla. Do Viške planine sva hodila pretežno po gozdu, po nič kaj zanimivi gozdni cesti, a je bil trud poplačan že takoj ob prihodu na Viško planino, kjer se nama je odprl prekrasen pogled na okoliške gore. Ko sva se malo ohladila ob lično urejenem koritu z vodo, ki je tudi pitna, sva pot nadaljevala proti koči Corsi. Vroče je bilo, a se nama je pod visokimi previsnimi stenami ponudila naravna osvežitev, ki sva jo z veseljem izkoristila. Po osvežitvi sva si ogledala vojaške rove iz I. svetovne vojne, nato pa po nekaj snežnih zaplatah "odsmučala" do koče. V bližini koče naju je pozdravil kozorog, višje na snežišču pa se jih je še nekaj valjalo po snegu. Pri koči Corsi, ki se nahaja na nadmorski višini 1874 metrov je bilo nekoliko znosneje, razgreto ozračje pa je hladil tudi rahel vetrič. Kar nekaj časa sva si vzela za uživanje v prekrasnih razgledih, nato pa sva se vrnila na izhodišče in sicer po delno zahtevni poti "Sentiero dei Tedeschi".
Praznično gorniško turo sva zaključila z namakanjem nog v Rabeljskem jezeru, saj je bilo za kopanje še nekoliko premrzlo.
Krasen praznični dan je bil.

Martuljški slapovi - 1150 m

Ogled Martuljški slapov človeka res ne pusti ravnodušnega, zato sva si z Lidijo vzela čas in resnično uživala v enkratnem ambientu.

Parkirala sva pri propadajočem hotelu Špik v Gozd-Martuljku, od tu pa peš nadaljevala po kolesarski stezi proti Kranjski Gori. Po nekaj minutah sva zavila levo, na označeno pot, ki naju je kmalu pripeljala na jaso, kjer je predstavljeno, kako so v teh krajih v preteklosti kuhali oglje. Tu je tudi razpotje poti, desna vodi k Brunarici Pri Ingotu, leva pa k "I .Martuljkovemu slapu". Midva sva izbrala levo, ki naju je pripeljala do mostu, takoj za mostom pa sva zavila desno v sotesko potoka Martuljek. Po zgledno urejeni in zavarovani poti sva prišla do mostu s katerega je prekrasen razgled na I. slap, v nadaljevanju pa naju je pot pripeljala tudi do razgledne točke s katere je pogled na I. slap zares fascinanten.

Ko sva se dodobra naužila lepot soteske potoka Martuljek in I. slapu, sva pot nadaljevala proti "II. Martuljkovemu slapu". Vse bolj strma pot naju je višje pripeljala na široko gozdno cesto po kateri sva nadaljevala proti II. slapu. Po nekaj minutah hoje po zložni gozdni cesti sva zavila desno na stezo, ki je se je vse bolj strmo vzpenjala proti II. slapu. Višje v gozdu, Ko je strmina nekoliko popustila sva prišla do razpotja, kjer sva zavila levo proti soteski potoka Martuljek. Po nekaj minutnem prečenju strmega pobočja sva prišla do zahtevnejše ga dela poti, ki je zavarovan z varovali, s pomočjo katerih sva se spustila do vode oziroma kovinskega mostu. Po prečenju mostu sva se povzpela do točke s katere sva lahko občudovala "II. Martuljkov slap", vršni, zavarovani del poti do slapu pa sva tokrat zaradi mokre jeklenice in spolzkih skal izpustila.
Ob povratku sva zavila še na planšarijo Pri Ingotu, kjer sva se okrepčala z domačimi dobrotami, od tam pa sva se po široki gozdni cesti vrnila na izhodišče v Gozd-Martuljek.

Krasen dan v divji, neokrnjeni naravi.