Mali in Veliki Šmohor sta vrhova nad Krnskim jezerom, ki nudita lep razgled na okoliške vrhove, kot so Krn, Batognica, Vrh nad Peski, Velika Montura, Velika Baba ter na številne druge vrhove Julijskih Alp.
Malo po šesti uri zjutraj sem pričel pri Domu Klamenta Juga v Lepeni in se po, zame ne prav idilični mulatjeri povzpel do planine Duplje. Oblačno jutro je bilo, termometer na snegomeru pa je kazal osem stopinj celzija. S planine sem nadaljeval proti Domu na Komni, a le do smerokaza, ki me je usmeril levo na označeno planinsko pot, ki vodi na Šmohor. Po stari, deloma zaraščeni mulatjeri sem se vzpenjal proti vrhu, družbo na poti pa so mi delali metulji, ki so jih vabile le še redke gorske cvetlice. Med potjo se je tudi zjasnilo in naredil se je lep in ne prevroč dan. Ko sem prišel pod ostenje Šmohorja sem se pečno povzpel čez melišče, na koncu le tega pa zavil levo na travnata pobočja. Ob poti sem lahko opazoval ostaline iz I. svetovne vojne, kot so rovi ter ostanki lopat ter drugega železa, najde pa tudi kakšen podplat vojaškega čevlja ter druge vojaške opreme. Po krajšem vzponu čez strma travnata pobočja sem dosegel vršni greben po katerem sem se nato sprehodil do vrha, 1944 m visokega Šmohorja. Štirje smo bili na vrhu, kar sploh ni bilo slabo, saj so mi ljubše manj obiskane poti in vrhovi. Po krajšem počitku in klepetu z mlajšim parom iz Ajdovščine sem sestopil do Doma pri Krnskih jezerih, kjer sem si privoščil kosilo. Ker se po dobrem kosilu prileže počitek, pa sem se zleknil še v ležalnik in užival. A ker je vsega lepega enkrat konec je bilo treba vstati, si oprtati nahrbtnik in se odpraviti nazaj v dolino. Na mulatjeri proti Lepeni pa so me tudi tokrat "očarali" tuje govoreči "pohodniki", ki so se v sandalih in drugi neprimerni obutvi spotikali ob večje in manjše kamne na poti.
Po dobrih 7-ih urah in skoraj 23-ih prehojenih kilometrih, sem turo zaključil z mislijo, da se bom na Mali in Veliki Šmohor zagotovo še vrnil, naslednjič preko planine na Polju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar