Ker na vreme na srečo "ne" moremo vplivati, se je najin mini dopust na Jezerskem začel dokaj mokro. Ko sva se okoli desetih dopoldan pripeljala v Zgornje Jezersko, naju je pozdravilo sonce, a so se vsi upi o lepem vremenu prav kmalu razblinili.
Po namestitvi v apartmaju, mimogrede ta je bil eden redkih, ki se ga je v tem času sploh dalo najeti, sva se z Lidijo hitro preoblekla, v nahrbtnik pospravila pelerini, nekaj pijače in energijsko ploščico ter se odpravila na pot. Ker so sonce že zdavnaj zastrli temni oblaki, sva si izbrala krožno pot okoli Planšarskega jezera in tako imenovanih ravenskih kmetij. Iz središča vasi sva se do Planšarskega jezera odpravila kar po cesti, ki vodi do mejnega prehoda z Avstrijo, Jezerski vrh. Že po nekaj minutah hoje sva začutila prve dežne kaplje, a naju to ni odvrnilo od nadaljevanja poti. Vedno močneje je deževalo, zato sva pod streho avtobusne postaje pri odcepu za Planšarsko jezero nekaj minut vedrila, da se je prva večja ploha nekoliko unesla. Ob rahlem rosenju sva nato prispela do jezera, ga obhodila ter nadaljevala do cerkve sv. Andreja. Ker se je v tem času spet močneje ulilo, sva si nadela dežni pelerini in težava je bila rešena. Pri cerkvi sv. Andreja sva zavila desno in pot nadaljevala do Šenkove domačije in naprej do Jenkove kasarne, kjer je urejen tudi etnografski muzej, ki pa je bil žal zaprt. Pri Jenkovi kasarni sva pod napuščem gospodarskega objekta ponovno nekaj minut vedrila, saj se je točno nad nama utrgal oblak. Od Jenkove kasarne sva se spustila do izhodišča tematske poti po dolini Ravenske Kočne, od tam pa sva se po cesti vrnila nazaj k jezeru. V gostilni ob jezeru sva se hotela malo posušiti in ogreti s kavico in kakavom, a glej ga zlomka, ravno v tem času je bila gostilna brez elektrike, tako da s kavo in kakavom ni bilo nič, Za povratek sva izbrala makadamsko pot ob reki Jezernici, po kateri sva prišla nazaj na izhodišče, kjer pa najinega deževnega izleta še ni bilo konec. Povzpela sva se še do stare cerkve sv. Ožbolta, ki datira v leto 811 in si ogledala bližnjo Karničarjevo kmetijo, šele nato pa sva se vrnila v apartma, kjer sva mokri potep zaključila.
Tudi v dežju je izlet lahko prav lep...
Ni komentarjev:
Objavite komentar