Zapotoški slapovi

Pregovorno muhasti April nas letos razvaja s sončnim in toplim vremenom, zato sva četrtkovo dopoldne izkoristila za obisk Zapotoških slapov.

Ne prav zgodaj sva se z Lidijo odpeljala v Trento in parkirala na parkirišču pri Koči pri izviru Soče. Kljub soncu je bilo še vedno dokaj hladno, a sva se tolažila z dejstvom, da se bova med hojo hitro ogrela. S parkirišča sva se po makadamski cesti odpravila proti zadnjemu parkirišču, ki je tudi izhodišče za vzpon na Bavški Grintavec, Jalovec in Zavetišče pod Špičkom, kjer sva zavila levo v strugo Suhega potoka. Nekaj časa sva hodila po strugi, a sva jo višje prečila in poiskala označeno stezo, ki poteka po desnem bregu Suhega potoka. Sprva je bilo na gozdni stezi le nekaj zaplat pomrznjenega snega, a bolj ko sva se bližala soteski, več ga je bilo. Previdno sva se po zasneženi in pomrznjeni stezi nekako le prebila v bližino prvega, 15 metrskega slapu, ki pada v turkizno zelen tolmun, a prav do tolmuna zaradi vode in ledu nisva mogla. Tudi ogled ostalih slapov in tolmunčkov sva zaradi varnosti raje opustila in si jih bova ogledala kdaj drugič.

Ob povratku, sva si na toplem soncu privoščila nekajminutni odmor za malico, nato pa sva se vrnila na izhodišče in odpeljala domov.

Kljub temu, da si vseh lepot, ki jih Zapotoški slapovi ponujajo, nisva mogla ogledati sva bila zadovoljna, da sva nekaj ur preživela v naravi, zgolj ob zvokih ptičjega petja in šumenju Suhega potoka.

Še se bova vrnila....