O vremenu ne bom izgubljal besed, je kakršno pač je.
Deževni predah sem izkoristil za vzpon na Humčič, 810 metrov visok vrh, ki se nahaja zahodno od Javorščka. Začel sem pri bazenu Slatenik, pri Čezsoči in pot nadaljeval po široki makadamski cesti, ki se zložno vzpenja po pobočju Humčiča.
Pri odcepu za Dolino škratov sem poiskal neoznačeno stezo, ki vodi na vrh. Do sedla med Javorškom in Humčičem sem jo ubral kar po hudourniški grapi, polni podrtih dreves, na sedlu pa ujel dobro uhojeno pot, ki me je tudi skozi kaverno, pripeljala na vrh. Na vrhu je sicer vpisna skrinjica, ki pa že lep čas ni videla vpisne knjige. Z vrha Humčiča je nekaj razgleda le proti vzhodu oziroma Javorščku, na ostale strani pa razgled ovirajo krošnje dreves.
Z vrha sem se podal še do bližnje Doline škratov in razočaran ugotovil, da je večji del palčkov razbitih. Močno se nagibam k dejstvu, da je vzrok za to, človeška hudobija.
Umazan kot prašiček sem se vrnil nazaj na izhodišče, a vseeno zadovoljen, da sem lahko nekaj ur preživel tam, kjer sem najraje, to je v naravi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar