Da bo sončno, so včeraj napovedali vremenoslovci, zato je žena Anita predlagala, da bi šla v Brda.
A ni bilo ravno sončno, nasprotno, ko sva se zjutraj peljala v Brda je celo malo rosllo.
Kakorkoli, odpeljala sva se v Gonjače, kjer sva pri razglednem stoplu parkirala. Pihalo je in oblaki so se trgali in vse je kazalo, da bo dan res obsijan s soncem. Povzpela sva se na razgledni stolp, a so bili razgledi bolj klavrni. Ker z razgledi ni bilo dobička sva poiskala oznake za pohodno pot po Brdih, označeno s številka 3 in z nekoliko nenavadnim imenom "Drugmbernca", kar naj bi bila ena od starih sort češenj, po katerih so pohodne poti v Brdih dobile imena.
Pot sva opravila v nasprotni smeri tako, da naju je iz Gonjač vodila v vasico Imenje, kjer sva se spustila v dolino potoka Imenjščica, ga prečila in se skozi vinograde povzpela do vasi Vedrijan. Iz Vedrijana naju je pot pripeljala v Dobrovo, kjer sva si ogledala grad in v bližnji pekarni pomalicala rogljiček. Iz Dobrovega sva mimo vasi Biljana pot nadaljevala do vasi Šmartno, kjer sva si ogledala staro vaško jedro in cerkev Sv. Martina. Iz Šmartnega pa sva se kar preko vinogradov vrnila do razglednega stolpa v Gonjačak, kjer sva slabih enajst kilometrov dolg pohod sklenila.
Brici so grozdje sicer že pobrali, a se med potjo še vedno dobi kaj za pod zob, če ne grozdje pa kakšna figa, hruška ali jabolko. Sonca sicer ni bilo, a sva se kljub temu imela prav super.
A ni bilo ravno sončno, nasprotno, ko sva se zjutraj peljala v Brda je celo malo rosllo.
Kakorkoli, odpeljala sva se v Gonjače, kjer sva pri razglednem stoplu parkirala. Pihalo je in oblaki so se trgali in vse je kazalo, da bo dan res obsijan s soncem. Povzpela sva se na razgledni stolp, a so bili razgledi bolj klavrni. Ker z razgledi ni bilo dobička sva poiskala oznake za pohodno pot po Brdih, označeno s številka 3 in z nekoliko nenavadnim imenom "Drugmbernca", kar naj bi bila ena od starih sort češenj, po katerih so pohodne poti v Brdih dobile imena.
Pot sva opravila v nasprotni smeri tako, da naju je iz Gonjač vodila v vasico Imenje, kjer sva se spustila v dolino potoka Imenjščica, ga prečila in se skozi vinograde povzpela do vasi Vedrijan. Iz Vedrijana naju je pot pripeljala v Dobrovo, kjer sva si ogledala grad in v bližnji pekarni pomalicala rogljiček. Iz Dobrovega sva mimo vasi Biljana pot nadaljevala do vasi Šmartno, kjer sva si ogledala staro vaško jedro in cerkev Sv. Martina. Iz Šmartnega pa sva se kar preko vinogradov vrnila do razglednega stolpa v Gonjačak, kjer sva slabih enajst kilometrov dolg pohod sklenila.
Brici so grozdje sicer že pobrali, a se med potjo še vedno dobi kaj za pod zob, če ne grozdje pa kakšna figa, hruška ali jabolko. Sonca sicer ni bilo, a sva se kljub temu imela prav super.
Razgledni stolp v Gonjačah |
Razgled z razglednega stolpa |
Razgled z razglednega stolpa |
Smerokazi |
Skozi vinograde proti vasi Imenje |
Razgled s poti |
V jesenske barve odeti vinogradi |
Spust v dolino potoka Imenjščica |
Potok Imenjščica |
Utrinek s poti med vinogradi |
Jesen |
Grad Dobrovo |
Grad Dobrovo |
Grad Dobrovo |
Razgled z gradu - približano |
Pogled proti Sveti Gori s poti proti vasi Šmartno |
Cerkev Sv. Martina v vasi Šmartno |
Mega šipek |
Ni komentarjev:
Objavite komentar