Bolj kisel je letošnji september, zato je treba dan, kot je bil današnji izkoristiti za kakšno jesensko gorniško turo.
Do planine Zapleč sem se odpeljal, a je makadamska cesta zaradi obilnih padavin, tako, tako....
Kar sveže jutro je bilo, zato se nisem kaj dosti obiral in že sem stopal po mulatjeri, ki dokaj udobno premaguje strmo pobočje. Ponekod je sicer dodobra zaraščena, a to je že druga zgodba.
Sprva sem se napotil na sedlo Vrata od tam pa na vrh Lopatnika, kjer je pihal močan, mrzel veter.
Na hitro sem posnel nekaj fotografij in se z grebena umaknil, nakoliko nižje, v zavetje enega od številnih vojaških objektov, ki jih tu gori res ne manjka. Kaj vse so med I. svetovno vojno, tu doživljali vojaki, si res težko predstavljam. Ker se je čez Krasji vrh že pričela valiti megla, sem po poti vzpona, sestopil na izhodišče.
Ob prihodu na planino Zapleč je bil celoten greben med Krnčico in Vršičem, že zavit v gosto meglo.
Razen krav in ovc, ki se še pasejo tu gori, drugih obiskovalcev ni bilo.
|
Hladno, jesensko jutro na planini Zapleč |
|
Na sedlu Vrata |
|
Pogled proti Krasjemu vrhu |
|
Greben |
|
Pogled v dolino Lepene |
|
Na sedlu Vrata |
|
Razgled s sedla Vrata |
|
Krnčica z Lopatnika |
|
Razgled z Lopatnika |
|
Razgled z Lopatnika |
|
Razgled z Lopatnika |
|
Megla se vali čez Krasji vrh |
|
Ob sestopu proti planini Zapleč |
Ni komentarjev:
Objavite komentar