Zjutraj smo se z vlakom, z želetniške postaje Most na Soči odpeljali do Bohinjska Bistrice. Na železniški postaji nas je pričakal moj bivši sodelavec in nas velikodušno odpeljal do nihalke Vogel. Ker se nam ni prav nič mudilo, smo skupaj popili še kavo in malo poklepetali. Obiska je bilo veliko, zato je nihalka obratovala skoraj brez prstanka tako, da daljšega čakanja ni bilo.
Po nekajminutni vožnji smo prispeli na Vogel, kjer je bilo že veliko obiskovalcev. Od Ski hotela Vogel smo jo preko smučišča mahnili proti Orlovim glavam in naprej proti Šiji. Po dobi uri hoje smo prispeli do razpotja, kjer se levo odcepi pot proti Rodici, desno pa proti Voglu. Mi smo nadaljevali naravnost in že kaj kmalu zagrizli v strmino. Po strmem vzponu smo doseglji tvanat, delno prepadni vrh, kjer nsa je pričakal trop ovac. Po krajšem počitku in malici smo še nakaj časa uživali v razgledu na bližnji Vogel in Rodico, na verigo Tolminskih gora, pa na Julijske Alpe z Očakom v glavni vlogi. Z dokaj vetrovnega vrha smo po poti vzpona previdno sestopili do razpotja pod Šijo ter se od tam vrnili do Orlovih glav in se povzpeli na vrh, kjer stoji lesen križ z zvonom.
Z Orlovih glav smo se po smučišču vrnili do Ski hotela in se nato z nihalko odpeljali v dolino. Z avtobusom smo se odpeljali do železniške postaje, kjer smo sedli na vlak, ki nas je pripaljal domov.
Lep poletni dan, z veliko obiska in krasnimi razgledi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar