Planine, vrhovi, reke, slapovi...

nedelja, 18. oktober 2015

Čičer - 726 m

Nedeljsko jutro je obetalo dokaj lep dan, ki ga je bilo potrebno dodobra izkoristiti. Sprva sva z ženo Anito nameravala nekam višje, vendar sva načrt, zaradi ne ravno idealnih vremenskih razmer spremenila. Odločila sva se za pohod na Čičer, 726 metrov visok vrh nad Ročinjem. S hojo sva pričela v bližini cerkve v središču vasi, od koder na vrh vodita dve poti. Midva sva se odločila za vzhodno pot, ki naju že po nekaj minutah hoje pripelje v gozd. Zložna pot, ob kateri so postavljene lične table z imeni drevesnih in rastlinskih vrst, naju je po dobri uri in pol pripeljala na vrh. Vrh sicer ni ravno razgleden, kljub temu pa ponuja lep razgled po dolini reke Soče proti Kanalu in Anhovem. Po krajšem počitku sva se spustila nazaj v Ročinj, od koder sva se nato se odpeljala domov. Spet sva videla nekaj novega..

Lično vodno korito v Ročinju

Začetek poti na Čičer je v bližini cerkve v središču vasi

Zanimiva hiška v Ročinju

S takimi, ličnimi tablami so ob poti označene drevesne in rastlinske vrste

Brezno ob poti

Pot na Čičer poteka ves čas po gozdu

Jesenski podlesek

Na vrhu je skrinjica z vpisno knjigo pa tudi termometer, ki ja danes kazal 10 stopinj

Da človek ve, kje je

Na vrhu

Razgled po dolini reke Soče, proti Kanalu in Anhovem

Z drevesnimi gobami obraslo staro deblo

Cerkev Sv. Pavla

torek, 29. september 2015

Kota 1313 - 1313 m

Zjutraj sva se z ženo Anito odpeljala v Bovec, točneje do trdnjave Kluže, kjer sva parkirala. S parkirišča sva se usmerila na pot za Rombon, po kateri sva se po slabih 2 urah hoje, povzpela do Kote 1313. Kota 1313 leži na pobočju Rombona in sicer na vzpetini Veliki Rob, na nadmorski višini 1313 m. Od tod izhaja tudi njeno ime. Kota 1313 je bila v 1. svetovni vojni avstroogrski topniški položaj. Od tu je čudovit razgled na Bovško kotlino ter na okoliške vrhove. Kljub sončnemu vremenu je bilo zaradi močnega vetra kar mrzlo, vendar so čudoviti razgledi tudi to odtehtali.

Jutranji pogled v kanjon reke Koritnice, pri trdnjavi Kluže

Razgled s poti na Rombon

Zgornja trdnjava - Fort Hermann

Notranjost trdnjave Fort Hermann

Dokaj strma pot se vije skozi gozd

Ob poti

Pogled proti Jerebici

Levo Jerebica, zadaj desno Mangart

Anita na Koti 1313

Razgled s Kote 1313

Bovška kotlina s Kote 1313

Rombon

Razgled s Kote 1313

Nazaj pri trdnjavi Kluže

sobota, 12. september 2015

Škrbina - 1910 m

Ko sem včeraj poslušal vremensko napoved je bilo rečeno, da bo današnji dan naravnost čudovit za obisk gora. Pa se odločim za vzpon na Vrh nad Škrbino. Iz meglene doline se zapeljem do planine Lom, kjer pustim avto in nadaljujem peš v smeri planine Podkuk. Pogled s planine na Tolminske gore res veliko obeta, zato me kar nese naprej, proti planini Razor. A glej ga zlomka, čim sem se s planine Razor pričel vzpenjati proti Vrhu nad Škrbino, že se je iz smeri Žabiškega Kuka pričela vleči megla. Ko sem prišel do razpotja, na nadmorski višini okoli 1500 m sem se usmeril desno proti Vrhu nad Škrbino. Takrat je zagospodarila megla, ki je bila iz koraka v korak gostejša, pričel pa je pihati tudi kar zoprn veter. Po nekaj minutah vzpona sem sklenil, da nima smisla nadaljevati, saj ni prav nič kazalo, da se bo megla razkadila. Da pa ne bi šel dan v nič sem se vrnil do razpotja in se pod veličastno škrbinsko ploščo povzpel na sedlo Škrbina. Tudi tu sta kraljevala gosta megla in veter, zato sem se po nekaj minutah odločil za sestop. Ja, vreme v gorah je nepredvidljivo, kljub temu pa sem uživa.