Zaradi nestabilnega vremena, sem si za zadnji dan dopusta izbral sprehod na Slemenovo špico.
Ker sem že v naprej vedel, da bo na Vršiču nepopisna gneča sem se na prelaz odpeljal z avtobusom. Izredno pametna odločitev me je stala pičla dva eura, govorim o dveh eurih v obe smeri, da ne bo pomote. Ko smo se nekaj pred osmo uro pripeljali na Vršič, je na prelazu že vladal pravi prometni kaos, prav nič drugače kot leta poprej. Za vzpon sem izbral označeno planinsko pot, na kateri se je že trlo takšnih in drugačnih pohodnikov. Ker so se po nebu podili sumljivo temni oblaki, sem malo pohitel in na vrh prišel v petdesetih minutah. Zaradi gneče sem se na vrhu zadržal le toliko, da sem posnel nekaj fotografij, nato pa sem sestopil do kotanj na Slemenu, kjer sta bili nekoč jezerci. Tu sem nekaj minut posedel na eni od skal in pojedel energijsko ploščico. Po krajšem počitku sem pot nadaljeval po meliščih pod Mojstrovko, kjer sta bili še dve večji snežišči, a sem ju brez težav obhodil. Nekaj minut sem se zadržal pri vstopu v Hanzovo pot, in opazoval adrenalina željno armado ljudi, ki je čakala na vstop v zavarovano smer. Od vstopa v Hanzovo pot sem nadaljeval do sedla Vratca, od koder sem nato sestopil na Vršič.
Ker sem imel še nekaj časa sem, pred Tičarjevim Domom popil kavico, nato pa sem se z avtobusom odpeljal nazaj v Bovec.
Lep, dopoldanski izlet je bil...
Ni komentarjev:
Objavite komentar