Sončna, jesenska sobota je bila kot nalašč za obisk Matajurja.
S sodelavcema Darkom in Matejem smo se malo pred osmo uro zjutraj odpeljali do Avse, od koder smo jo nato peš mahnili proti vrhu Matajurja. Ob sproščenem klepetu in uživanju v razgledu in čudovitih jesenskih barvah, nam je čas hitro minil in kot bi mignil smo se znašli na razpotju "običajne" poti in poti, ki vodi na Visoko glavo oziroma Slovenske smeri na Matajur. Za vzpon na vrh smo izbrali slednjo, kjer smo na sedlu severnega grebena zavili levo in po nekajminutnem strmem vzponu dosegli vrh. Hladno in vetrovno je bilo, a pogled je segel daleč, zelo daleč, nad Kobariško in Tolminsko kotlin pa je še vedno vztrajal trdovraten meglen pokrov.
V bivaku (del kapele oziroma cerkvice vrh Matajurja) smo se preoblekli in si privoščili malico, nato pa smo se počasi odpravili nazaj v dolino. Za sestop smo izbrali pot po vzhodnem grebenu, nadaljevali do Mrzlega vrha, od tam pa sestopili na izhodišče v Avso.
Kljub krasni jesenski soboti je bil obisk Matajurja izredno skromen, a komu mar... važno, da smo se imeli mi super!
