V dobri družbi na vrh Dobrača - 2166 m

Včasih za lep dan ne potrebuješ veliko, zgolj dobro voljo, nekaj kondicije in pravo družbo. Tako smo se jaz, Lidija in prijateljica Katja odpravili na Dobrač.

Za vzpon smo izbrali označeno planinsko pot, po kateri smo korak za korakom prišli na vrh, kjer so nas pričakali lepi razgledi in kratek, zaslužen počitek.

Za sestop smo izbrali pot po servisni cesti, ki je v zimskih razmerah raj za sankače in turne smučarje, Tako smo zaokrožili naš planinski izlet in si vzeli še nekaj časa za klepet, smeh in uživanje v obveznem jabolčnem štrudlju z vaniljevo omako, ki skorajda obvezen del izleta na Dobrač.

Dobrač je bil osvojen, družba odlična, spomini pa ostajajo! ❤️

Najlepši vrhovi niso vedno le tisti najvišji, tisti najtežji, ampak tisti, ki jih osvojiš v dobri družbi🍀🍀🥾⛰️.

Sončni vzhod na Slemenovi špici - 1911 m

Ob 04.15 je budilka na telefonu naznanila, da je treba vstati, če želim na Slemenovi špici pričakat sončni vzhod.

Hitro sem se oblekel, skuhal čaj za v termovko, popil obvezno jutranjo kavo in se odpeljal na Vršič. Zgolj eno stopinjo nad ničlo je kazal termometer, pihal pa je še zoprn veter tako, da ni bilo nič kaj prijetno. A kot pravijo, ni slabega vremena, ja samo slabo oblečen in opremljen pohodnik, tekač...😀, zato tudi mene vremenske razmere niso prav nič motile. Nočno nebo posejano z zvezdami🌟🌟🌟, mir in tišina, le naglavna lučka mi je kazala pot proti vrhu Slemenove špice. 

Zlati macesni okrašeni s snežnim poprhom so bili le še češnjica na torti jutranje predstave vzhajajočega sonca🌄. Kljub mrazu in vetru se je zagotovo splačalo, saj je bilo res čarobno.

Ob sestopu se je izza Mojstrovk le za kratek čas prikazalo sonce, ki je poskrbelo, da so zlato rumeni macesni še bolj zažareli, potem pa se je pooblačilo in vsega lepega je bilo v trenutku konec. 

No jaz sem bil ob pravem času, na pravem mestu😉😉😉.