Matajur - 1642 m

Ker je zjutraj vremensko bolj slabo kazalo sva s kolegom Bogdanom skočila le na Matajur, kjer je pa kar močno pihalo. Začela sva pri koči Rifugio Pelizzo (Italija), od koder sva se po direktni poti povzpela do razpotja, kjer sva nadaljevala levo do Doma na Matajure. V bližini doma, ki je bil sicer zaprt sva pofotografirala Planike in osamljeno Turško lilijo, nato pa sva se napotila na vrh. Z vrha sva po poti, ki vodi v Avso, sestopila do razpotja, kjer sva nadaljevala desno po dokaj zaraščeni poti mimo Fonte Skrila, ki naju je pripeljala nazaj na izhodišče. Ob povratku sva se ustavila še na Kolovratu in pogledala na "ta črne", tako domačini ljubkovalno imenujemo obiskovalce festivala Metaldays, ki te dni poteka v Tolminu. 

Proti vrhu Matajurja

V bližini Doma na Matajure

V bližini Doma na Matajure

Planike pri Domu na Matajure

Osamljena Turška lilija

Razgled z vrha na greben Stola in Kaninsko pogorje v ozadju

Razgled z vrha po dolini Soče

Brez kapele na vrhu, pač ne gre

Še nekoliko višje sem zlezel

Pogled proti Krnskemu pogorju

Še malo razgleda z vrha

Pogled na Kaninsko pogorje s poti proti Avsi

Škotsko govedo, na paši

S Kolovrata sva pogledala "ta črne" - obiskovalce festivala Metaldays v Tolminu

Pogled proti Krnu s Kolovrata

Slap Savica in Bohinjsko jezero

Danes smo obiskali Slap Savica in Bohinjsko jezero. 

Odisejado smo zjutraj pričeli na železniški postaji Most na Soči, od koder smo se z vlakom odpeljali proti Bohinjski Bistrici. A ni šlo vse tako gladko, saj smo se zaradi vzdrževalnih del na železniški progi, na Grahovem mogli presesti na avtobus, ki nas je odpeljal do Podbrda. Tu smo zopet sedli na vlak, ki pa je imel ravno toliko zamude, da smo zamudili avtobus, ki vozi do Koče pri Savici. 

Ker bi na naslednjega morali čakati dobri dve uri, smo si naročili taxi, še pred tem pa smo si v miru privoščili kavo. Kljub temu, da smo tudi na taxi čakali slabo uro, se s tem nismo preveč obremenjevali, saj se nam ni nikamor mudilo. Po zamenjavi že treh vrst prevoznih sredstev, smo končno le prispeli do Koče pri Savici. Od koče smo se najprej, po številnih stopnicah napotili do Slapu Savica, kjer smo kar nekaj časa občudovali to naravno znamenitost, ki je bojda tretja najbolj obiskana turistična znamenitost pri nas. 

Po ogledu slapu smo se po lepi pešpoti, ki poteka ob strugi potoka Savica, odpravili v Ukanc, kjer smo se sprehodili še ob Bohinjskem jezeru. Ob povratku v Bohinjsko Bitrsico smo si privoščili kosilo ter sladoled, nato pa se siti in polni lepih visov z vlakom vrnili domov. 

Lep družinski izlet smo imeli.

Koča pri Savici

Vstop na pot oziroma stopnice, ki vodijo k Slapu Savica

Pogled na del Bohinjskega jezera s poti k Slapu Savica

Zoisova spominska plošča pri Slapu Savica

Slap Savica v vsej svoji lepoti

Mi trije

Potok Savica

Potok Savica

Ob poti v Ukanc

Pri Bohinjskem jezeru

Bohinjsko jezero

Race na jezeru

Race na jezeru

Bohinjkso jezero

Ob poti k jezeru

Potok Savica, tik pred izlivom v Bohinjsko jezero

 

Krnsko jezero - 1394 m

Vsaj enkrat letno se spodobi obiskat tudi Krnsko jezero. To sva z ženo Anito storila danes dopoladn. Lepote so odtehtale nekoliko monotono pot iz Lepene, veter pa je poskrbel, da nama ni bilo prevroče. Super sva se imela.