četrtek, 16. januar 2020

Matajur - 1642 m

Za dopoldansko rekreacijo je Matajur kar prikladen hrib, pa še blizu je.

Začel sem pri koči Pelizzo kjer je okoli 10.00 ure dopoldan, termometer kazal 9 stopinj celzija. Od koče sem se po označeni poti povzpel najprej do Doma na Matajure, od tam pa na vrh. Rahlo vetrovno je bilo, razgled pa božanski. Kar nekaj časa sem bil na vrhu popolnoma sam, kar pa me sploh ni motilo. Najprej sem nameraval sestopiti na Maršinsko planino, a sem namero zaradi močno poledenele poti opustil. Po grebenu sem se napotil do razcepa poti, ki vodi v Avso, kjer sem zavil desno in se po označeni poti, mimo Fonte Skrila vrnil na izhodišče. 

Slabi dve uri rekreacije na Matajurju, kjer je vedno lepo.













sobota, 11. januar 2020

Zimski Dobrač - 2166 m

Za zimski športni dan sva z Lidijo izbrala vzpon na Dobrač, kamor sva se povzpela po steptani cesti.

Nekateri smo pešačili, drugi krpljali, veliko pa je bilo tudi sankačev in turnih smučarjev. Prekrasen dan je bil, skoraj pomladni, le občasno je potegnil mrzel veter, ki nas je opomnil, da je še vedno januar. Danes je z vrha pogled segel daleč, saj je bilo ozračje čisto. Po sestopu z vrha sva se pri koči malo posončila ter se pogrela s toplim čajem. Na izhodišče sva se vrnila po poti vzpona, pred odhodom domov pa zavila še v kočo, kjer sva se posladkala z jabolčnim štrudlom z vanilijevo omako.

Super športni  dan sva imela.


























nedelja, 5. januar 2020

Badinska osmica in Socerb

Pohodniško sezono 2020 sva odprla s pohodom po krožni poti P20, tako imenovani Badinski osmici.
Začela sva na parkirišču pri gostili v Sočergi, kjer se nama je že takoj po prihodu, pridružila simpatična psička po imenu Bistra. Njen lastnik nama je povedal, da bo odšla z nama, saj je to pot prehodila že najmanj petstokrat in res je šla. 
Najprej nas je dokaj široka pot, z nekaj spusti in vzponi, vodila skozi gozd, po okoli pol ure hoje pa smo dosegli razgleden greben, ki se od cerkvice Sv. Kvirika, spušča proti Hrvaški. Po označeni planinski poti smo v nekaj minutah prišli na vrh Velikega Badina (359 m), od koder se nam je odprl lep razgled na dolino potoka Reka, na Buzet in na masiv Učke. Z vrha smo se po označeni poti spustili do ozke, asfaltne ceste, ki pripelje iz Movraške doline, a smo že prej zavili ostro desno in po stezi nadaljevali do skalnega roba, nad vasjo Mlini. Tu smo, desno nad potjo najprej uzrli naravni skalni most, nekoliko naprej pa še mogočne spodmole, ki jim pravijo tudi "ušesa Istre". 
Pri spodmolih smo na toplem soncu nekaj minut posedeli in se malo okrepčali. Ker se nismo želeli vrniti po isti poti, smo poiskali neoznačeno stezico, ki vodi na rob grebena. Že po nekaj minutah hoje se je le ta izgubila v podrasti, zato smo kar po brezpotju in z nekaj lažjega poplezavanja, Bistri sva pri tem malo pomagala, zlezli na vrh grebena. 
Tu smo poiskali označeno pot, po kateri smo se povzpeli do antenskega stolpa in naprej do platoja, kjer stoji cerkvic Sv. Kvirika. Od cerkvice smo se po cesti vrnili na izhodišče h gostilni, kjer smo krožno pot zaključili.
Psička Bistra je ostala pri gospodarju, midva pa sva se odpeljala še na ogled gradu Socerb.
Lep dan je bil...