Obisk 2166 m visokega Dobrača, katerega območje je zavarovano kot naravni park, sva z Lidijo načrtovale že kar nekaj časa, a je vedno prišlo kaj vmes. Enkrat je bilo krivo slabo vreme, spet drugič neodložljive obveznosti, danes pa se je končno le izšlo.
Ne prav zgodaj sva se odpeljala proti Beljaku in naprej po Beljaški Alpski cesti vse do izhodišča, na nadmorski višini 1.700 metrov. Za vožnjo po 16,5 km dolgi serpentinasti cesti sva odštela 23,5 EUR, dejstvo pa je, da je cesta zgledno urejena in primerljiva z drugimi avstrijskimi gorskimi cestami. Cesta premore kar 11 velikih parkirišč in veliko razgledišč, med katerimi še najbolj izstopa razgledna terasa imenovana Rdeča peč, ki so jo postavili na mestu, kjer se je ob rušilnem potresu leta 1348 odlomil ogromen del gore in zasul 12 vasic ob vznožju le te.
Za vzpon na vrh sva kombinirala pešpot in makadamsko cesto, ki vodi k oddajniku in planinski koči. Posamezne krajše odseke ceste je še vedno prekrivala snežna odeja, ki pa jo je toplo majsko sonce "ekspresno" talilo. Na vrhu sva posnela nekaj fotografij, nato pa sestopila do planinske koče pri oddajniku, kjer sva se okrepčala s kavo manjkal pa ni niti, še vroč jabolčni štrudelj s stepeno sladko smetano. Še dobro, da sta bila kosa velika, kava pa odlična, saj sva za "malico" odštela skoraj 23 EUR.
Kljub nekoliko zasoljenim cenam sva si naredila lep gorniški dan.
