torek, 15. september 2020

Z Rogle, do Ribniške koče - 1507 m

Tudi letos sva z Lidijo nekaj dni preživela v Zrečah, ki so odlično izhodišče za pohodniške in kolesarske ture, pa še terme imajo. 

Po zajtrku sva se odpeljala na Roglo, da dokončava izlet k Ribniški koči in Ribniškemu jezeru, ki sva ga leta 2019 zaradi hude nevihte morala prekiniti in se vrniti na Roglo. Lep sončen dan je bil in temu primeren je bil tudi obisk Rogle. Večina se jih je sicer odpravila le do Lovrenških jezer, peščica pa nas je bilo takih, ki smo pot nadaljevali vse do Ribniškega jezera in Ribniške koče. Dobršen del poti sva prehodila v družbi para iz Grosupelj tako, da nam je čas ob sproščenem klepetu, o tem in onem ter zobanju divjih brusnic, še hitreje minil. Najprej smo obiskali prelepo Ribniško jezero, kjer smo si vzeli nekaj minut za prigrizek in za uživanje v lepoti jezera, dveh igrivih rac in množice pisanih kačjih pastirjev, ki so se borili za prevlado nad teritorijem, kot da ne bi bilo dovolj prostora za vse. Od jezera smo se povzpeli na Jezerski vrh, od koder smo se mimo spomenika padlim borcem planincem spustili na sedlo, od koder pa smo v nekaj minutah prišli do Ribniške koče. Ker sva že od večih, ki so Ribniško kočo že obiskali slišala, da je vredno poizkusiti njihov borovničev štrudelj (lepo slovensko mu rečemo zavitek), sva ga seveda naročila tudi midva, a sva bila nad njim pošteno razočarana. Hladen, suh in ob straneh že nekoliko trd je bil ta slavni borovničev zavitek in ni bilo potrebno veliko, da sva prišla do spoznanja, da zavitek ni bil ravno sveže pečen. Nasploh je bila ponudba hrane tega dne, milo rečeno skromna, saj je bil poleg omenjenega zavitka, na jedilniku zgolj le še golaž. 

Kakor koli, po dobre pol ure jesenskega sončenja, na vročem soncu smo se napotili nazaj proti Rogli, kamor smo ekspresno hitro prispeli, saj smo za pot porabili le dobri dve uri (na smerokazu pri koči 3.30). 

Na Rogli smo skupaj popili še kavo, nato pa smo se poslovili in šli vsak svojo pot. Midva sva jo ubrala še na sprehod med krošnje, nato pa sva se odpeljala v Zreče, kjer naju je čakalo še sproščanje utrujenih mišic v bazenih in brbotavčkih term Zreče. 

Kar lep dan je bil...





































Ni komentarjev:

Objavite komentar