Ker je sneg v Bovcu skorajda že "pobralo", smo zimsko pravljico poiskali v Dolini Tamar.
Malo po sedmi uri zjutraj smo se iz Bovca, preko Predela odpeljali najprej do Kranjska Gore, kjer smo smo se v pekarni oskrbeli z malico. No malica je bila bolj kot ne za naju z Lidijo, naša psička Elly je imela svoj obrok briketov in priboljškov že s seboj. Dobro oboroženi s pekovskimi dobrotami smo se nato odpeljali do NC (Nordijskega centra) Planica, kjer smo parkirali, mimogrede celodnevna parkirnina znaša 3,50 EUR. Sedem stopinj pod ničlo je bilo, modro nebo pa so prekrivali oblaki tako, da s soncem dobička ni bilo.
Od NC Planica do Doma v Tamarju vodita dve poti, ki sta po težavnosti enakovredni, saj se obe vseskozi rahlo vzpenjata in več ali manj potekata po gozdu. Mi smo izbrali desno pot, ki je v poletnih mesecih namenjena predvsem gorskim kolesarjem, pozimi pa tekačem na smučeh. Tudi danes je bila pot vzorno urejena tako za tekaške navdušence z drsalno tehniko, kako tudi za tiste, ki prisegajo na klasični slog smučarskega teka. Ker tudi midva z Lidijo tečeva na smučeh, smo za hojo uporabljali le skrajni rob urejene poti in po progi nismo "tacali" in jo "luknjali". Celo pot do Doma v Tamarju, ki je tudi izhodišče za vzpon na Jalovec, Ponci ter Mojstrovke nas je spremljala čudovita zimska kulisa, saj je bila okolica, zaradi izredno nizkih temperatur še vedno na debelo obložena s snegom.
V Domu v Tamarju smo se pogreli ob skodelici izvrstnega domačega čaja, nato pa smo se po drugi poti vrnili nazaj na izhodišče v Planico. Med potjo so se oblaki pričeli trgati in med vožnjo proti domu je posijalo tudi sonce. Za naš izlet sicer malce pozno, a bolje pozno, kot nikoli😊😊😊
Včasih prija tudi tak, nezahteven izlet, zgolj za dušo in sprostitev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar