Po nočnem sneženju se je naredil lep zimski dan, ki bi ga bilo škoda zapraviti. Sprva sem nameraval na Kobiljo glavo, ker pa cesta proti planin Stador še ni bila splužena, sem se odločil ostati na Bovškem.
Izbral sem Kaninsko mulatjero, ki povezuje B in A postajo gondole Kanin, le da sem jaz pot opravil v obratni smeri. Po sveže zapadlem snegu, ki je ponekod segal tudi preko kolen, sem se skozi gozd vzpenjal proti B postaji. Izza oblakov je kmalu pokukalo tudi sonce in še polepšalo, že tako čudovito zimsko kuliso. Ob izstopu iz grape sem nadaljeval levo v smeri B postaje, desno pa se odcepi pot proti planini Krnica. Pred skalnim usekom, kjer so vojaki v 1. svetovni vojni speljali vojaško oskrbovalno pot za Soško fronto, sem splašil gamsa, ki se je v nekaj elegantnih skokih povzpel po strmem skalnem pobočju, parkrat zažvižgal in že ga ni bilo več. Na skalnem useku sem nekaj časa užival v razgledu na bovško kotlino ter na okoliške vrhove, nato pa pot nadaljeval proti B postaji, kamor sem prispel po približno desetih minutah nadaljnje hoje. Tu sem si po napornem gaženju snega, na soncu privoščil nekaj minut počitka in manjši prigrizek, nato pa sem se po cesti vrnil nazaj na izhodišče v Bovec.
Lep zimski izlet sem imel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar