Kljub oblačnemu in skorajda že deževnemu jutru v Bovcu, sva se z Lidijo odpeljala v Kranjsko Goro, cilj Koča v Krnici, saj zaradi slabe vremenske napovedi za kam višje pač ni bilo.
Parkirala sva pri jezeru Jasna in se ob cesti, ki pelje na Vršič odpravila do mostu čez Veliko Pišnico, kjer sva uzrla prve oznake za Kočo v Krnici. Pri mostu sva zavila levo in pot v dolino Krnice nadaljevala po široki makadamski cesti. Zaradi megle razgleda na najvišje vrhove Julijskih Alp, kot so Škrlatica, Prisojnik, Špik in Križ sicer ni bilo, a je bila pot ob reki Pišnici vseeno lepa. Pa tudi vreme nama je, če odmislim meglo, več kot služilo. Ob prihodu v kočo, kjer je bilo prijetno toplo, sta naju prijazno sprejela oskrbnica in oskrbnik in naju postregla z dobro turško kavo in čajem ter z izvrstnim, sveže pečenim jabolčnim zavitkom, po domače štrudljem. Ko sva si nad pečjo posušila mokra oblačila, sva se po cesti odpravila nazaj do jezera Jasna, kjer sva sicer kratek, a lep izlet zaključila.
Naslednjič bova izlet podaljšala oziroma opravila krožno pot preko Mihovega doma nazaj na izhodišče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar