Krasen jesenski dan sem pred napovedanim poslabšanjem vremena izkoristil za vzpon na Vršič, 1897 metrov visok vrh nad planino Zaprikraj.
Ne prav zgodaj sem se po krepko razriti makadamski cesti odpeljal do parkirišča pred planino Zapleč, kjer sem parkiral. S parkirišča sem se napotil proti planini Zaprikraj, a le do korita z vodo, kjer sem zavil desno v strme trave. Po nekaj minutnem strmem vzponu ob pašni ograji, sem višje ulovil neoznačeno, mestoma zaraščeno, a še vedno sledljivo mulatjero, po kateri sem v številnih okljukih dosegel greben med sedlom Vrata, Oblim brdom, Vršičem in Kalom, kjer so se med prvo svetovno vojno bili srditi boji med avstro-ogrsko vojsko na eni in italijansko vojsko na drugi strani. Poleg tega je bilo omenjeno bojišče zaradi strmih in prepadnih trav tudi najtežje dostopno bojišče v Zgornjem Posočju. Z grebena je segel krasen razgled proti Triglavu, Matajurju, Krnu, Krasjemu vrhu, grebenu Polovnika, Kaninskemu pogorju, pa vse tja do Jadranskega morja. Popolnoma sam sem raziskoval ostanke zgradb in kaverne ter razmišljal, kako kruto je bilo življenje vojakov v tistih časih, tako na eni, kot tudi na drugi strani. A ker j čas neusmiljeno tekel se je bilo potrebno počasi vrniti v dolino, zato sem se po poti vzpona vrnil nazaj na izhodišče, kjer je bila temperatura, za sredino novembra skorajda neverjetnih šestnajst stopinj.
Lep, nekoliko zgodovinsko obarvan gorniški izlet je bil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar