Pot Triglavske Bistrice

Zadnji dan dopusta sem se po Poti Triglavske Bistrice podal do Aljaževega doma v dolini Vrata.

Kljub slabši vremenski napovedi, začetek dneva niti ni bil tako vremensko zanič, kot so obljubljali vremenoslovci. Za vsak primer sem v nahrbtnik pospravil tudi pelerino in se preko Predela odpeljal v Mojstrano. Le nekaj avtomobilov je bilo na parkirišču pri planinskem muzeju, od koder sem se podal na dobrih deset kilometrov dolgo pohodno Pot Triglavske Bistrice. Na lepo urejeni stezi, ki je vzorno opremljena z informativnimi tablami o rastlinstvu, živalstvu in znamenitostih tega območja ter lepo označena s smernimi stebrički, sem si ogledal slap Peričnik, Galerije (Lope), na koncu pa še zatrep doline Vrat, ki ga obkrožajo dih jemajoči vršaci. V Aljaževem domu v vratih sem v planinski dnevnik odtisnil nekaj žigov, se nekoliko odžejal, nato pa sem se hitro napotil nazaj proti Mojstrani, saj so se nad dolino zgrnili črni oblaki pričelo pa je tudi grmeti

V zadnjem delu poti se je ulilo zato je še kako prav prišla pelerina, ki je zjutraj romala v nahrbtnik. 

Po skoraj petih urah hoje in slabih triindvajset prehojenih kilometrih sem izlet po Poti Triglavske Bistrice zaključil skorajda suh, če odmislim nekoliko prepoteno športno majico, kar pa tako ali tako sodi zraven.

Lep zaključek dopusta je bil.