Zapotoški slapovi

Žena Anita me je zjutraj vprašala ali bova kam šla, pa sva se odpeljala v Trento, cilj Zapotoški slapovi.

Parkirala sva na parkirišču, kjer se prične Soška pot in peš nadaljevala mimo Koče pri izviru Soče proti Zapodnu.

Kar mrzlo jutro je bilo, a sva se med hojo kaj hitro ogrela. Pri zapornici sva nadaljevala levo, v suho strugo Suhega potoka, ki naju je pripeljala do prvega, 15 mestrov visokega slapu. Z nekaj poskakovanja po skalah, nama je brez čofotanja uspelo priti prav do turkiznega tolmuna, v katerega pada slap Po.ogledu sva se po strugi vrnila nekaj sto metrov nazaj, jo prečila in uloviia gozdno stezo, s katere je lep pogled na turkizne tolmunčke in manjše slapiče Suhega potoka.

V miru in tišini, v prelepi, divji naravi, ki jo sedaj krasijo še tople jesenska barve si človek res napolni baterije.

Toplo priporočava !!!

 

 

Sedlo Vrata - 1938 m in Lopatnik - 2012 m

Bolj kisel je letošnji september, zato je treba dan, kot je bil današnji izkoristiti za kakšno jesensko gorniško turo.

Do planine Zapleč sem se odpeljal, a je makadamska cesta zaradi obilnih padavin, tako, tako....

Kar sveže jutro je bilo, zato se nisem kaj dosti obiral in že sem stopal po mulatjeri, ki dokaj udobno premaguje strmo pobočje. Ponekod je sicer dodobra zaraščena, a to je že druga zgodba. 

Sprva sem se napotil na sedlo Vrata od tam pa na vrh Lopatnika, kjer je pihal močan, mrzel veter. 

Na hitro sem posnel nekaj fotografij in se z grebena umaknil, nakoliko nižje, v zavetje enega od številnih vojaških objektov, ki jih tu gori res ne manjka. Kaj vse so med I. svetovno vojno, tu doživljali vojaki, si res težko predstavljam. Ker se je čez Krasji vrh že pričela valiti megla, sem po poti vzpona, sestopil na izhodišče. 

Ob prihodu na planino Zapleč je bil celoten greben med Krnčico in Vršičem, že zavit v gosto meglo.

Razen krav in ovc, ki se še pasejo tu gori, drugih obiskovalcev ni bilo.  

Hladno, jesensko jutro na planini Zapleč

Na sedlu Vrata

Pogled proti Krasjemu vrhu

Greben

Pogled v dolino Lepene

Na sedlu Vrata

Razgled s sedla Vrata

Krnčica z Lopatnika

Razgled z Lopatnika

Razgled z Lopatnika

Razgled z Lopatnika

Megla se vali čez Krasji vrh

Ob sestopu proti planini Zapleč

Matajur - 1642 m

Ko časa ni prav veliko je Matajur kar pravšnja izbira. 

Okoli osmih zjutraj sem se odpeljal do vasi Matajur (Italija), kjer sem parkiral. Od tam sem malo po cesti, malo po pešpoti kar kmalu prišel do koče Pelizzo. Tu sem se odločil za krožno pot koča Pelizzo - Maršinska planina - Dom na Matajure - vrh Matajurja - koča Pelizzo. Pot je bila zaradi obilnih padavin v preteklih dneh blatna, na vrhu pa je tako kot vedno pihalo. 

Razen nekaj krav in ovc, ki se pasejo pod vrhom Matajurja drugih obiskovalcev ni bilo, kar mi je popolnoma ustrezalo. 

Razkošnih razgledov danes ni bilo, a je bil "sprehod", zaradi jesenskih barv, ki počasi že krasijo pobočja Matajurja, vseeno lep. 

Jesen

Ob poti

Pogled na megleno dolino s poti proti Maršinki planini

Pogled proti Kaninskemu pogorju s poti proti Domu na Matajure

Pogled proti Triglavu s poti proti Domu na Matajure

Pozerka

Bi se kar fotografirala

Pod vrhom

Razgled z vrha je bil danes bolj tako, tako

Pogled proti v meglo zavitemu Krnu

Kapelica na vrhu Matajurjai

Megla se je nekoliko razkadila

V dolini pa je megla kar vztrajala

Utrinek s poti ob sestopu