Bag - 185 m in Rt Škuljica

Za tretjo, nekoliko daljšo turo letošnjega dopusta v Baški, sva se z Lidijo povzpela na Bag in obiskala Rt Škuljica.

Kmalu po sedmi uri zjutraj sva se iz apartmaja odpravila do Vele plaže Baška in naprej proti Zaroku, kjer se prične pohodniška pot. Po poti, ki se nekaj časa vije med dišečimi borovci in se zmerno vzpenja, sva prišla do vrat pašne ograde, na katerih visi znak, da je nadaljevanje v japonkah, sandalih ali drugi neprimerni obutvi prepovedano. Midva sva bila terenu primerno obuta v pohodniške čevlje in sva pot nadaljevala proti sedlu Vraca. Tukaj je bil popolnoma drug svet, kot da bi se človek podal nekam v visokogorje, ne pa na skromnih 150 metrov nad morjem, kolikor znaša nadmorska višina sedla. Po nekaj minutah strmega vzpona sva dosegla sedlo, od koder sva se povzpela na 185 metrov visok Bag. Z vrha Baga je bil lep razgled proti Baški, na Mesečev plato, pa na otok Prvić, videla pa sva že tudi rdeč svetilnik na Rtu Škuljca, ki je bil najin naslednji cilj. Z Baga sva se spustila nazaj na sedlo Vraca in zavila levo proti Rtu Škuljica. Pot naju je sprva vodila mimo suhega zidu pašne ograde, nato pa sva zavila levo in se pričela spuščati proti Rtu Škuljica. Kljub zgodnji uri je sonce že pošteno pripekalo, zato sva komaj čakala, da se ob prihodu na rt osveživa v morju. Bolj ko sva se spuščala, lepši je bil pogled proti Rtu in proti svetilniku na sosednjem otoku Prvić. Ob prihodu na Rt je bilo že pošteno vroče, zato sva nekaj minut posedela v senci svetilnika, nato pa sva se vrnila do bližnjega zalivčka, ki nama je ponudil prijetno osvežitev, v ravno prav toplem morju. 

Po kopanju sva si privoščila malo počitka in malico, nato pa sva se napotila nazaj proti Baški, saj je sonce vedno bolj žgalo. Ob povratku sva srečala kar nekaj ljudi, ki so se v tej vročini šele namenili na sedlo Vraca, na Bag, pa tudi na Rt Škuljica. Naj jih razume kdor jih more, midva jih žal nisva mogla.

Na poti v apartma sva kupila še zajeten kos lubenice, se v enem od lokalov odžejala s hladno pijačo, ob prihodu v apartma pa sva se hitro preoblekla v kopalke in se odpravila na kopanje. 

Prav lepo sva se imela....

 

Izlet na Mesec (Mesečev plato nad Baško -380 m) in razgledišče Stražice - 371 m

Po nočnem dežju sva se z Lidijo zbudila v sveže jutro, ravno pravšnje za izlet na Mesec😉

Od apartmaja sva se najprej podala do cerkve Sv. Ivana nad Baško, kjer sva nekaj minut posedela in uživala v razgledu. Nadaljevala sva po zložni mulatjeri, ki vodi na Mesečev plato /Planino Mjesec, ki je ime dobil zaradi podobnosti luninemu površju. Pred prihodom na Mesečev plato, sva zavila še na okoli pol kilometra oddaljeno razgledišče Stražice - 372 m, od koder je lep razgled na okoliške otoke. S Stražice sva se vrnila na mulatjero in po nekaj minutah nadaljnje hoje prišla do suhozida - kamnite pašne ograde Mesečevega platoja - 380 m. Po prečenju pašne ograde sva nadaljevala do razpotja, kjer sva zavila levo proti Baški in se po strmi, krušljivi grapi spustila do vznožja Zakama - 170 m. Po široki makadamski cesti sva se spustila do ceste, ki vodi k cerkvi Sv. Ivana, od koder sva se nato vrnila nazaj v apartma.

Med potjo proti apartmaju sva se v bližnji trgovini odžejala s hladno pijačo, ki je v vročem dopoldnevu še kako prijala, pravo osvežitev pa je prineslo kasnejše namakanje v morju.

Lep, slabih devet kilometrov dolg sprehod je bil...

Veli Vrh - 541 m in Obzova - 569 m

Nekaj dni letošnjega dopusta sva z Lidijo preživela v Baški na otoku Krku. Ker nisva človeka, ki bi ves dan poležavala na plaži, sva se trudila dopust preživeti kar se da aktivno. 

Za prvo, nekoliko daljšo turo sva izbrala "vzpon" na Veli Vrh in Obzovo, ki je tudi najvišji vrh na otoku Krku. Kmalu po šesti uri zjutraj sva se odpeljala na prelaz Treskavac, ki je bil izhodišče najine ture. S parkirišča sva v prijetnem jutranjem hladu pot nadaljevala po deloma makadamski, deloma pa tudi asfaltirani gozdni cesti, ki naju je po slabe pol ure hoje pripeljala do druge kamnite ograde t.i. suhozida. Tu sva zavila desno, na dobro označeno (obnovljene markacije) planinsko pot na Veli Vrh. Po okoli 15 minutah zmernega vzpona med brinjem in nizkimi borovci sva dosegla Veli Vrh, ki se dviga 541 metrov nad morjem. Kar nekaj nas je bilo na vrhu, od tekačev, pohodnikov, pa tudi kolesar, večina pa seveda Slovencev, ki kot kaže še na morju ne moremo brez hribov. Po krajšem počitku sva pot nadaljevala po nekoliko slabše označeni, a sledljivi grebenski poti na Obzovo. Sprva sva se rahlo spustila in prišla do opuščenega pašnika s kalom imenovanega "Na Hramčići", kjer sva prečila kamnito pašno ogrado ter se pričela zmerno vzpenjati proti Obzovi. Med potjo sva "osvojila" še 555 metrov visok vrh Brestovica, od koder sva že ugledala velik kup kamenja v obliki piramide, ki krasi vrh Obzove. Po krajšem spustu z Brestovice sva prišla do razpotja imenovanega "Lokvić", kjer se levo odcepi pot za Drago Bašćansko, desno pa za Malo Brestovico. Midva sva nadaljevala naravnost in po nekaj minutah strmejšega vzpona dosegla Obzovo, ki je s svojimi častitljivimi 569 metri nad morjem, najvišji vrh otoka Krka. 

Razen naju in še para iz Slovenije, tu drugih obiskovalcev ni bilo, zato sva lahko uživala v čudovitih razgledih na velik del otoka Krka, Reški zaliv, na Učko, na Velebit ter na otoka Cres in Lošinj.

Po malici in počitku sva se po poti vzpona vrnila nazaj na izhodišče. Kljub zgodnji dopoldanski uri je ob sestopu z Ozbzove sonce že neusmiljeno pripekalo, zato je po končani turi še kako pasala osvežitev v prijetno toplem in kristalno čistem morju.