Krnsko pogorje

Ob 05.30 uri sem pričel na planini Kuhinja, kjer se je ravno pričelo daniti.

Nad Kožljakom sem se usmeril proti Krnski škrbini oziroma Batognici. Pod škrbino me je pozdravil svizec vendar jo je takoj za tem jadrno popihal po strmem pobočju tako, da mi ga je uspelo fotografirati zgolj od daleč
.
Danes na vrh Krna nisem šel, temveč sem pot nadaljeval na Batognico in naprej po Dolini Lužnice. Preko planine Leskovca sem se vrnil na planino Kuhinja, kamor sem prispel ob 10.30 uri.

Na vrhu Krna stoji antena, ki so jo, kot mi je povedal eden izmed pohodnikov, baje postavili včeraj. Čemu bo služila pa ni vedel povedati..

Na celotni poti je sicer močno pihalo, vendar so fantastični razgledi tudi to odtehtali. Obiska na Krnu ogromno, po Dolini Lužnice pa sem ter tja kakšen pohodnik.

Krasen dan je bil

Pod Krnsko škrbino, v skali Zoisova zvončica

Murka

Klinčki ob poti

Svizec, ki jo je jadrno popihal

Pogled proti Krnskemu jezeru s poti na Batognico

Pogled proti Krnu s poti na Batognico

Pogled proti Matajurju s poti na Batognico

S poti na Batognico

S poti na Batognico

Ostaline I. svetovne vojne na Batognici

Batognica, pogled nazaj proti Krnu

Batognica, levo Vrh nad Peski

Batognica

Razgled s poti z Batognice

Ovce na Pragu

Prag, pogled proti Dolini Lužnice

Pred vstopom v Dolino Lužnice

Pogled proti škrbini med Škofičem in Malimi Peski

Dolina Lužnice, pogled nazaj

Utrinek s poti po Dolini Lužnice

Jezero v Lužnici

Jezero v Lužnici še z drugega zornega kota

Pogled proti Rdečemu robu

Proti planini Leskovca

Pogled nazaj, na del Krnskega pogorja

Še zadnji pogled proti Krnu

Slapova Supot in Krampež pri Drežnici

Ker za kam višje vreme danes ni bilo ravno primerno, sva z ženo Anito obiskala dva prelepa slapova, Supot in Krampež pri Drežnici. Po končanem ogledu slapov sva se sprehodila še po delu poti, ki vodi proti planinama Zapleč in Zaprikraj ter se nato vrnila na izhodišče v Drežnico.

Začetek poti ob cesti Drežnica - Koseč

Razpotje pri slapu Supot

Slap Supot

Slap Supot

Na mehko preproho iz mahu pada slap Supot

Pri slapu Supot

Slap Krampež

Slap Krampež

Pri slapu Krampež

Matajur - 1642 m

Ker je zjutraj vremensko bolj slabo kazalo sva s kolegom Bogdanom skočila le na Matajur, kjer je pa kar močno pihalo. Začela sva pri koči Rifugio Pelizzo (Italija), od koder sva se po direktni poti povzpela do razpotja, kjer sva nadaljevala levo do Doma na Matajure. V bližini doma, ki je bil sicer zaprt sva pofotografirala Planike in osamljeno Turško lilijo, nato pa sva se napotila na vrh. Z vrha sva po poti, ki vodi v Avso, sestopila do razpotja, kjer sva nadaljevala desno po dokaj zaraščeni poti mimo Fonte Skrila, ki naju je pripeljala nazaj na izhodišče. Ob povratku sva se ustavila še na Kolovratu in pogledala na "ta črne", tako domačini ljubkovalno imenujemo obiskovalce festivala Metaldays, ki te dni poteka v Tolminu. 

Proti vrhu Matajurja

V bližini Doma na Matajure

V bližini Doma na Matajure

Planike pri Domu na Matajure

Osamljena Turška lilija

Razgled z vrha na greben Stola in Kaninsko pogorje v ozadju

Razgled z vrha po dolini Soče

Brez kapele na vrhu, pač ne gre

Še nekoliko višje sem zlezel

Pogled proti Krnskemu pogorju

Še malo razgleda z vrha

Pogled na Kaninsko pogorje s poti proti Avsi

Škotsko govedo, na paši

S Kolovrata sva pogledala "ta črne" - obiskovalce festivala Metaldays v Tolminu

Pogled proti Krnu s Kolovrata

Slap Savica in Bohinjsko jezero

Danes smo obiskali Slap Savica in Bohinjsko jezero. 

Odisejado smo zjutraj pričeli na železniški postaji Most na Soči, od koder smo se z vlakom odpeljali proti Bohinjski Bistrici. A ni šlo vse tako gladko, saj smo se zaradi vzdrževalnih del na železniški progi, na Grahovem mogli presesti na avtobus, ki nas je odpeljal do Podbrda. Tu smo zopet sedli na vlak, ki pa je imel ravno toliko zamude, da smo zamudili avtobus, ki vozi do Koče pri Savici. 

Ker bi na naslednjega morali čakati dobri dve uri, smo si naročili taxi, še pred tem pa smo si v miru privoščili kavo. Kljub temu, da smo tudi na taxi čakali slabo uro, se s tem nismo preveč obremenjevali, saj se nam ni nikamor mudilo. Po zamenjavi že treh vrst prevoznih sredstev, smo končno le prispeli do Koče pri Savici. Od koče smo se najprej, po številnih stopnicah napotili do Slapu Savica, kjer smo kar nekaj časa občudovali to naravno znamenitost, ki je bojda tretja najbolj obiskana turistična znamenitost pri nas. 

Po ogledu slapu smo se po lepi pešpoti, ki poteka ob strugi potoka Savica, odpravili v Ukanc, kjer smo se sprehodili še ob Bohinjskem jezeru. Ob povratku v Bohinjsko Bitrsico smo si privoščili kosilo ter sladoled, nato pa se siti in polni lepih visov z vlakom vrnili domov. 

Lep družinski izlet smo imeli.

Koča pri Savici

Vstop na pot oziroma stopnice, ki vodijo k Slapu Savica

Pogled na del Bohinjskega jezera s poti k Slapu Savica

Zoisova spominska plošča pri Slapu Savica

Slap Savica v vsej svoji lepoti

Mi trije

Potok Savica

Potok Savica

Ob poti v Ukanc

Pri Bohinjskem jezeru

Bohinjsko jezero

Race na jezeru

Race na jezeru

Bohinjkso jezero

Ob poti k jezeru

Potok Savica, tik pred izlivom v Bohinjsko jezero