Planine, vrhovi, reke, slapovi...

sreda, 5. avgust 2015

Krn - 2244 m

Ob 04.45 uri, pogled skozi okno ni prav nič dobrega obetal, saj so se po nebu podili temni oblaki, Kljub temu sem se odločil da grem na Krn, na čudovito goro, ki se strmo dviga nad dolino Soče, na goro, kjer se je pred stoletjem zgodilo toliko gorja in trpljenja. Začel sem na planini Kuhinja, se mimo planin Slapnik in Zaslap povzpel do rapotja na predelu "Leger", kjer sem se usmeril desno proti Krnski Škrbini. Hoja je bila zaradi oblačnega vremena in rahlega vetriča, prav prijetna. Na Krnski Škrbini, sedlu med Krnom in Batognico se mi je odprl čudovit pogled na Julijske alpe, na okoliške vrhove ter na Krnsko jezero. Tu sem pot nadaljeval levo v smeri Krna in po dvajsetih minutah sem že stal na vrhu. Na moje veliko presenečenje sem kar nekej časa na vrhu kraljeval sam.. Po krajšem postanku, sem z vrha sestopil do Gomiščkovega zavetišča, kjer sem pozdravil prijazna mlada oskrbnika, nato pa pot nadaljeval do planine Kuhinja. Nekaj po 10.00 uri sem bil že nazaj na planini Kuhinja, ravno pravi čas saj je sonce pričelo že pošteno pripekati. Kot kaže pa nekaterim vročina res prija, saj so se takrat komaj pripravljali za vzpon proti vrhu. Ja, ljudje smo si različni. Lep dan je bil.

Zgodnje jutro na planini Kuhinja

Tja gor sem namenjen

Kljub temu, da je zjutraj slabo kazalo, se je obetal lep pa tudi vroč dan

Mimo planine Slapnik

Nasmejana

Utrinek s poti proti Krnski Škrbini

Trebušaste zvončice

Poglled proti dolini s Krnske Škrbine

Pogled na Batognico s Krnske Škrbine

Na Krnski Škrbini

Pogled na Krnsko jezero s Krnske Škrbine

Batognica in Vrh nad Peski

Stopnice častitljive starosti

Proti Krnu

Na vrhu

Razgled

Krnsko jezero - približano

Razgled po dolini Soče

Razgled na dolino od Gomiščkovega zavetišča

pogled na Drežnico

Utrinek s poti proti planini Kuhinja

Dopoldanska malica ali zgodnje kosilo

Pogled na Krn s palnine Slapnik

Brez travojedih prijateljic ni Krna

sobota, 1. avgust 2015

Iz Bohinja preko Šije - 1880 m in Vogla - 1923 m do planine Stador

Zjutraj sem se z vlakom odpeljal v Bohinjsko Bistrico, kjer sem se na železniški postaji presedel na avtobus, ki me je odpeljal do spodnje postaje Žičnice Vogel. Po nekaj minutni vožnji, z nabito polno kabino nihalke sem prispel do Ski hotela Vogel, kjer sem pričel s turo. Pot me je sprva vodila po smučišču Vogel, a že kmalu sem se usmeril na markirano pot in se povzpel na Šijo. S Šije sem se spustil na sedlo Vratca ter nadaljeval pot v smeri Vogla. Sledil je nekoliko bolj izpostavljen del poti, z nekaj poplezavanja, ki pa ni predstavljal večje težave, saj je pot zavarovana z jeklenico, v pomoč pa so tudi klini. Sledil je le še nekaj minutni vpon po grebenu in že sem stal na vrhu Vogla, kjer se ja kar trlo ljudi. Po kratkem počitku sem sestopil do koče na planini Razor, od koder sem se nato sprehodil do planine Stador, kjer me je čakal prevoz. Spet čudovito preživet dan v gorah.