Čeprav sem se na Matajur povzpel že ničkolikokrat, pa se mi do nedavnega še sanjalo ni, da ta mejna gora premore tudi jezerce.
Jezerce se nahaja v dolini Val Polaga, oziroma "Paluoga", kot ji v lokalnem narečju pravijo domačini, le kilometer stran od Idrske planine, ki leži na vzhodnih pobočjih Matajurja pod Mrzlim vrhom (1358 m).
No, pa da vidim to lepoto sem si rekel in se odpeljal do vasi Mašera/Masseris, ki se nahaja le streljaj za slovensko-italijansko mejo. Avto sem parkiral pri cerkvi in se odpravil proti koncu vasi, kjer se za muzejem Matajur prične pot CAI 736a, ki vodi v dolino Val Polaga. Pot se je pričela že takoj dokaj strmo vzpenjati po stari mulatjeri in me skozi mešani gozd in značilno zakraselo pokrajino pripeljala do križišča poti CAI 736a in CAI 736, ki vodi na Matajur. Ker na razpotju ni bilo nobenih smerokazov za jezerce, mobilnega signala pa tudi ni bilo, sem se odločil prečiti gozdno cesto in nadaljevati po markirani poti, ki vodi na vrh Matajurja. Pešpot me je višje pripeljala na gozdno cesto, po kateri sem prišel do naslednjega razpotja, kjer se pot za vrh Matajurja odcepi levo, tu pa sem uzrl tudi ročno izdelane, a že dokaj "utrujene" smerokaze za jezerce. Ko sem prispel do večje jase v dolini Val Polaga, ki jo je še vedno prekrivala snežna odeja, sem zavil desno in v nekaj minutah prišel do zaledenelega jezerca. Jezerce napaja bližnji izvir, ki ga domačini imenujejo "Ta par pačaliče" (blizu ribnika). Ime izvira iz "pačal", kar pomeni tolmun in ga trenutno napaja izvir po imenu "Pacadove" /Pazadove (Vir: https://www.turismofvg.it/en/val-polaga). Čudovita pokrajina in neizmerna tišina, ki jo je prekinjalo le veselo ptičje žvrgolenje. Sonce je prijetno grelo, zato sem se skoraj uro zadržal na lesenem "pomolčku" in si "polnil baterije."
Ob prihodu sem v bližini jezerca opazil ročno izdelane smerokaze za Pot miru in vas Mašera, zato sem se odločil, da na izhodišče sestopim po krožni poti. A glej ga zlomka, pri sestopu sem bodisi zgrešil odcep, ali pa smerokaza za vas Mašera sploh ni bilo in končal v vasi Čeplešišče/Cepletischis, od koder sem se moral po cesti, vrniti do vasi Mašera, kjer sem imel parkiran avto. To je turo podaljšalo za dobre pol ure (3 kilometre) a se zaradi tega nisem prav nič sekiral.
Lep izlet, okoli 5 ur hoje in nekaj manj kot 500 višinskim metrov vzpona. Ponovim spomladi ali pa zgodaj poleti, ko bo dolina Val Polaga zelena, travniki pa posuti s pisanim cvetjem.
 |
| Začetek poti CAI 736a, v vasi Mašera |
 |
| Šopek trobentic ob poti |
 |
| Pohodnikom za mano sem nastavil kamnit💗za SREČO! |
 |
| Pot k jezercu |
 |
| Naravno okno, ali pa vrata, kakor za koga😆 |
 |
| Pot k jezercu - značilna zakrasela pokrajina Matajurja |
 |
| Ob koncu poti 736a se odpre tudi nekaj razgleda |
 |
| Razpotje, levo vrh Matajurja, naravnost jezerce v dolini Val Polaga |
 |
| Ročno izdelan smerokaz, ki ga je zob časa že nekoliko načel |
 |
| Dolina Val Polaga/Paluoga |
 |
| Jezerce Val Polaga |
 |
| Jezerce Val Polaga |
 |
| Jezerce Val Polaga |
 |
| Jezerce Val Polaga |
 |
| Jezerce Val Polaga |
 |
| "Polnjenje baterij"😃😃😃 |
 |
| Hudourniški potok v vasi Čeplešišče |
Ni komentarjev:
Objavite komentar