Po nekajdnevnem prisilnem počitku zaradi "corona" ukrepov, sem takoj, ko sem lahko zapustil karantensko območje 😉 odšel v hribe. Ker je v preteklih dneh v visokogorju ponovno zapadla večja količina snega, sem si za turo izbral vzpon na Kobiljo Glavo, ki je s svojimi 1475 metri nadmorske višine odličen razglednik. Zaradi rekonstrukcije občinske ceste, ki z Ljubinja pripelje na planino Stador, sem s turo pričel pri repetitorju nad vasjo Ljubinj.
Najprej sem se po označeni planinski poti povzpel na planino Stador, od tam pa nadaljeval do planine Lom. Sledil je strm vzpon na greben, po katerem sem nato dosegel vrh Kobilje Glave. Razmere so bile mešane, vse od sonca, pa do temnih oblakov, na vrhu pa kot običajno veter, sneg ponekod poledenel, spet drugje napihan, da je segal visoko čez kolena. Za zaključek ture me je ob sestopu na planino Stador pričakal še blatni tobogan, na katerem sem na srečo, na zadnji plati pristal smo enkrat. Ocena za slog je bila sicer kar solidna, zato nisem imel nobene želje ali potrebe po izboljšanju le te.😀 S planine Stador sem se vrnil na izhodišče, mimogrede pa sem se v hudourniškem potoku še za silo umil ter očistil blatna oblačila.
Med pohodniško turo nisem srečal nikogar, kar pa sploh ni bilo slabo... 😀😀😀
Ni komentarjev:
Objavite komentar