Velika Baba - 2016 m

Že dolgo sem razmišljal o njej, o Babi, o Veliki Babi, ki se dviga nad dolino Lepena in danes sem šel nanjo.

Vroč dan se je obetal, zato sem že nekaj po šesti uri zjutraj stopal po mulatjeri, ki vodi h Krnskemu jezeru. Do zgornje postaje tovorne žičnice je bilo vse skupaj en velik dolgčas, ki pa je na srečo hitro minil in prav razveselil sem se smerokaza za Veliko Babo, ki je obljubljal še vsaj dve uri hoje, Po krajšem prečenju pasu gozda se je odprl svet, pa tudi razgled proti Krnu je bil vse lepši. Še vedno v jutranjem hladu sem stopal po poti, ki je lepo speljana preko melišč, pod strmimi ostenji Velike Babe. Ko sem prišel v manjšo dolinico med Veliko Babo in Veliko Monturo, me je pozdravilo jutranje sonce, ki pa ni prav nič skoparilo s svojo močjo in je pričelo prav neusmiljeno pripekati. Na srečo je rahel vetrič skrbel, da je bila hoja zaradi vročine še vedno znosna in da se je športna majica hitro sušila. Po nekaj minutah hoje sem na razpotju zavil levo, na večji skali je tudi puščica in napis, ki me je usmeril na pravo pot, nato pa nadaljeval strmo navzgor, vse do vrha 2016 metrov visoke Velike Babe. Pot je krasilo obilo gorskega cvetja, zmagovalke pa so bile planike ali očnice, ki jih je bilo tam gori resnično veliko.

Fantastičen razgled ponuja tale "babnica", prednjačita seveda Krn in Krnsko jezero, prav nič pa ne zaostajajo najvišji vrhovi Julijskih Alp, z očakom na čelu ter razgled na dolino Lepena. Več kot uro sem popolnoma sam užival v miru in tišini in vse lepote gora, sem imel za nekaj trenutkov lahko samo zase. 

Ob povratku sem sicer srečal enega tujega pohodnika, ki je sopihal proti vrhu Velike Babe, na mulatjeri proti Krnskemu jezeru pa je bila prava procesija takšnih in drugačnih pohodnikov, ki so upam da srečno in brez poškodb prišli do želenega cilja, pa tudi nazaj.

Lepa gorniška tura je bila, na kateri se je v slabih sedmih urah hoje, nabralo skoraj 16 kilometrov in preko 1300 višinskih metrov.