Debela peč - 2014 m

Vzpon na Debelo peč sva imela z Lidijo v načrtu že od lanskega leta, uresničila pa sva ga danes. Na gorniški izlet sva povabila tudi Katjo in Niko, ki sta se vabilu z veseljem odzvale.

Kmalu po peti uri zjutraj smo se iz Bovca preko Predela odpeljali na Pokljuko, točneje na izhodišče "Pri Rupah", od koder smo jo dobro razpoloženi ubrali proti vrhu. Ob obilici smeha nam je čas hitro tekel in že smo bili na planini Lipanca. Po krajšem klepetu s tamkajšnjim pastirjem in obveznem fotografiranju lokve za napajanje živine, ki ima obliko srca, smo pot nadaljevali do sedla pod Brdi, kjer smo si privoščili nekajminutni postanek za fotografiranje prekrasne gorniške kulise. Od tu je sledil le še strm vzpon in že smo stali na vrhu 2014 metrov visoke Debele peči, ki je najvzhodnejši dvatisočak v Julijskih Alpah. Veliko pohodnikov je bilo na vrhu, a za vse se je našel prostor za počitek in uživanje v čudovitem razgledu na najvišje vrhove Julijskih Alp, kot so denimo očak Triglav, Rjavina, Škrlatica in še bi lahko našteval, fascinanten pa je tudi prepadni pogled v dolino Krma. 

Po skoraj enournem postanku na vrhu, v tem času se je tudi pooblačilo, smo se odločili, da se počasi vrnemo na izhodišče, saj si ob tako lepem gorniškem izletu res nismo želeli kakšnega nevihtnega presenečenja. 

Izlet smo zaključili s kosilom in kavico, nato pa smo se zadovoljni odpeljali proti domu. 

Prav lep dan je bil...

K Izviru Krke in po Steklasovi pohodni poti

SREDA 5.8.2020:

Del letošnjega dopusta sva z Lidijo preživela nekoliko drugače, odločila sva se namreč za kampiranje. Ob prihodu v Kamp Polje v bližini Dolenjskih Toplic, naju je pozdravilo deževno in hladno vreme, saj je bila temperatura le borih 15 stopinj, kar je za začetek avgusta res skromna bera. Kljub temu sva dobro razpoložena postavila šotor, nekaj pojedla, nato pa odšla na razvajanje v Dolenjske Toplice, vreme tako ali tako ni bilo ravno primerno za kakšne druge aktivnosti. Ko sva se dovolj namočila sva se odpeljala v Novo mesto, kjer sva nakupila nekaj malenkosti, odigrala dve igri biljarda in pojedla okusno večerjo. Zvečer sva se odpravila še na krajši sprehod, ob tem pa uživala v prelepem sončnem zahodu.

ČETRTEK 6.8.2020:

Naslednji dan sva se prebudila v megleno in oblačno jutro, a sva se vseeno odločila za kolesarki izlet k Izviru Krke. Po zajtrku sva "zajahala" kolesi in se odpeljala v dobrih 30 kilometrov oddaljeno vasico Krka, kjer je bila posneta priljubljena televizijska serija Reka ljubezni. Med tem je posijalo tudi sonce tako, da je bil ogled izvirov in vasi Krka še lepši. Po dobrih 60 prevoženih kilometrih sva utrujene mišice sprostila v Dolenjskih Toplicah, po sproščanju pa sva si v kampu priredila še pravi piknik z žarom.

PETEK 7.8.2020:

Predzadnji dan sva se odpravila na dobrih 20 kilometrov dolgo Steklasovo pohodno pot, ki je poimenovana po profesorju Ivanu Steklasi (1846-1920), ki je s svojim delom Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem, iz let 1913, zapustil neprecenljiv vir informacij o kraju (vir: visitdolenjska.eu). Pot naju je vodila skozi neokrnjeno naravo, po gozdnih, makadamskih pa tudi asfaltnih poteh, skozi vinograde, se vzpenjala in se spuščala, skoraj ves čas pa ponujala lep razgled po mirnski dolini ter na okoliške gričke in vinograde. Za smer pohoda sva izbrala: 

Šentrupert – Vesela Gora – Škrljevo – Ravnik – Ostrež – Apnenik – Koromandija – Okrog – Zadraga – Draga – Hom – Nebesa – Ukenberk – Viher – Hrastno – Vrh – Kamnje – Šentrupert. 

Najbolj vesela pa sva bila toplega sprejema in pogostitve v gostilni "Pri Vidi" v Okrogu, kjer sva se lahko okrepčala z domačo limonado in dišečo turško kavo. Po dobrih 24 prehojenih kilometrih sva pohod zaključila v Šentrupertu, kjer sva si privoščila pozno kosilo ter se prijetno utrujena  vrnila nazaj v kamp. Seveda sva tudi tokrat poskrbela za utrujene mišice, tokrat z večerno kopeljo v Dolenjskih Toplicah.  

Tako nekako je bil videti najin aktivni, mini dopust na Dolenjskem.