Čukla - 1767 m

Danes sem se povzpel na Čuklo, 1767 metrov visok vrh v pobočju Rombona. 

Začel sem v Bovcu (Zavrzelno), od koder sem se po označeni poti najprej povzpel na planino Goričica. Do tu je bila pot popolnoma kopna, pa tudi prevroče ni bilo, saj dobršen del poti poteka skozi gozd. S planine Goričica sem nadaljeval v smeri Rombona, mimo številnih rovov in kavern ter drugih ostalin iz I. svetovne vojne, ki nas opominjajo na krvave boje, ki so potekali tu gori. Vedno bolj vroče je postajalo, pa tudi snega je bilo vedno več, a se na srečo ni preveč prediral tako, da je bila hoja dokaj udobna, predvsem pa varna. 

Po slabih treh urah sem dosegel vrh, kjer sem lahko užival v razgledu na Bovško kotlino, zahodne Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, Svinjak in še bi lahko našteval. 

Mir in tišina ter čudovit razgled, le nebo so si delili padalci, letala ter planinski orli, a je bilo za vse dovolj prostora. 

Na izhodišče v Bovec sem se vrnil po poti vzpona. 

Še en fantastičen dan v gorah...

Mala gora - 1034 m in Kucelj na Čavnu - 1237 m

Zjutraj sem se odpeljal proti Predmeji, a le do smernih tabel za Čaven, kjer sem parkiral.

S parkirišča ob cesti sem se usmeril na Srednječavensko pot, ki me je skozi gozd, preko melišč in razglednih skalnih polic, pripeljala na planoto Mala gora na Čavnu. Pri koči, ki je bila sicer zaprta sem na toplem pomladanskem soncu pomalical, nato pa pot nadaljeval na Kucelj na Čavnu. Vetrovno je bilo, zato se na vrhu nisem zadržal prav dolgo, samo toliko, da sem posnel nekaj fotografij. Na izhodišče sem se vrnil po poti vzpona.

Lep pomladanski, dobrih trinajst kilometrov dolg izlet sem imel.

  

Vodil vrh - 1053 m

Ker so vremenoslovci napovedali poslabšanje vremena, sem se dopoldan povzpel na Vodi vrh - hišni hrib, ki nudi krasen razgled na Tolminsko kotlino ter na okoliške gore. 

Začel sem v Zatolminu in pot nadaljeval mimo cerkvice Svetega Petra do Selc (Sevc po domače). Tam sem si najprej ogledal pokopališče iz obdobja I. svetovne vojne, nato pa za kapelico stopil na  strmo, neoznačeno pot, po kateri sem dosegel vrh. Le nekaj kratkih minut mi je bilo dano posedeti na klopci in uživati v razgledu in toplem pomladnem soncu, saj se je kaj kmalu pooblačilo, zapihal pa je tudi hladen veter. Z vrha sem pot nadaljeval po slemenu proti Grmuču ter užival v razgledu na Mrzli vrh, Krn, Matajur, Bogatin, Mahavšček, Tolminski Kuk in še bi lahko našteval. Globoko spodaj, v zatrepu Tolminke sta se na ogled postavili planina Polog in Javorca, na nasprotnem bregu reke Tolminke, pa idilična vasica Čadrg. S poti po slemenu sem zavil desno in sestopil na gozdno cesto, ki vodi na planini Pretovč in Sleme, po kateri sem se preko Zavrha vrnil nazaj na izhodišče v Zatolmin.

Prav lep izlet je bil.