Planine, vrhovi, reke, slapovi...

sreda, 21. oktober 2015

Lopatnik - 2012 m, sedlo Vrata - 1938 m, Obli vrh - 1960 m

Dan kot nalašč za obisk gora. Odpeljal sem se do planine Zapleč, od koder sem se po mulatjeri povzpel najprej na Lopatnik. Temperatura je bila nekaj stopinj pod lediščem, pa še mrzel veter je pihati tako, da so bile rokavice in kapa obvezni del opreme. Sneg se je pričnel na okoli 1900 metrih, vendar ob nekoliko večji previdnosti, ni predstavljal resnih težav, zato so dereze ostale v nahrbtniku. Na vrhu Lopatnika, ki ga je grelo toplo jesensko sonce, sem kar nekaj časa užival v prekrasnih razgledih na Dolomite, Julijske alpe, dolino Lepene in še bi lahko našteval. Z vrha Lopatnika sem se spustil na sedlo Vrata, od tam pa sem se po grebenu, mimo številnih ostalin iz I. svetovne vojne, povzpel na Obli vrh. Z Oblega vrha sem sestopil na mulatjero in se po njej vrnil na planino Zapleč. Lep jesensko - zimski dan v gorah.

Tja gor sem šel

Na planini Zapleč me je pozdravil nevzgojen teliček in mi pokazal tazadnjo

Pogled navzgor proti grebenu

Jutranji pogled proti Krnu

Sonce je že obsijalo Krasji vrh

Pogled na planini Zapleč in Zaprikraj

Šipek

Utrinek s poti na Lopatnik

Proti Krnčici

Na vrhu Lopatnika

Pogled proti Matajurju, Krasjemu vrhu, grebenu Stola...

Pogled proti Triglavu

Pogled z vrha Lopatnika v dolino Lepene

Krnčica

Krnčica - na vrhu stoji križ

Pogled proti Skutniku

Skutnik in Krnčica

Ledene

Utrinek iz bunkerja na Lopatniku

Sestop z Lopatnika proti sedlu Vrata

Tudi najlepša reka - Soča se vidi

Sedlo Vrata

Utrinek iz bunkerja na sedlu Vrata

Proti Oblemu vrhu

Moja malenkost na sedlu Vrata

Jesenske barve v dolini Lepene

Cerkev v Drežnici

Utrdba pri utrdbi...bunker pri bunkerju, opomin na človeško neumnost, ki ne pozna meja

Pogled nazaj (levo Lopatnik, desno Krnčica, za njo Krn)

Pokrov "menažke"

Utrinek ob sestopu

Jesenske barve

Kače so šle k zimskemu počitku, slepcu pa se prav nič ne spi.

Na straži

Jesen pod Krnom

Kavke so se zbrale in malo pokvantale

Jesen na planini Zapleč

nedelja, 18. oktober 2015

Čičer - 726 m

Nedeljsko jutro je obetalo dokaj lep dan, ki ga je bilo potrebno dodobra izkoristiti. Sprva sva z ženo Anito nameravala nekam višje, vendar sva načrt, zaradi ne ravno idealnih vremenskih razmer spremenila. Odločila sva se za pohod na Čičer, 726 metrov visok vrh nad Ročinjem. S hojo sva pričela v bližini cerkve v središču vasi, od koder na vrh vodita dve poti. Midva sva se odločila za vzhodno pot, ki naju že po nekaj minutah hoje pripelje v gozd. Zložna pot, ob kateri so postavljene lične table z imeni drevesnih in rastlinskih vrst, naju je po dobri uri in pol pripeljala na vrh. Vrh sicer ni ravno razgleden, kljub temu pa ponuja lep razgled po dolini reke Soče proti Kanalu in Anhovem. Po krajšem počitku sva se spustila nazaj v Ročinj, od koder sva se nato se odpeljala domov. Spet sva videla nekaj novega..

Lično vodno korito v Ročinju

Začetek poti na Čičer je v bližini cerkve v središču vasi

Zanimiva hiška v Ročinju

S takimi, ličnimi tablami so ob poti označene drevesne in rastlinske vrste

Brezno ob poti

Pot na Čičer poteka ves čas po gozdu

Jesenski podlesek

Na vrhu je skrinjica z vpisno knjigo pa tudi termometer, ki ja danes kazal 10 stopinj

Da človek ve, kje je

Na vrhu

Razgled po dolini reke Soče, proti Kanalu in Anhovem

Z drevesnimi gobami obraslo staro deblo

Cerkev Sv. Pavla

torek, 29. september 2015

Kota 1313 - 1313 m

Zjutraj sva se z ženo Anito odpeljala v Bovec, točneje do trdnjave Kluže, kjer sva parkirala. S parkirišča sva se usmerila na pot za Rombon, po kateri sva se po slabih 2 urah hoje, povzpela do Kote 1313. Kota 1313 leži na pobočju Rombona in sicer na vzpetini Veliki Rob, na nadmorski višini 1313 m. Od tod izhaja tudi njeno ime. Kota 1313 je bila v 1. svetovni vojni avstroogrski topniški položaj. Od tu je čudovit razgled na Bovško kotlino ter na okoliške vrhove. Kljub sončnemu vremenu je bilo zaradi močnega vetra kar mrzlo, vendar so čudoviti razgledi tudi to odtehtali.