Črna prst - 1844 m

Ko sem bil septembra lani na Črni prsti, je bila gora zavita v meglo in lepot nikakor ni želela deliti z mano. Že takrat sem sklenil, da se bom na Črno prst še vrnil in to sem danes tudi uresničil. Tudi tokrat sem si za izhodišče vzpona izbral vasico Kal, od koder me je pot vodila skozi čudovit bukov gozd, do prve klopce, kjer sem se nekoliko okrepčal in se malo razgledal. Za menoj sta prišla znanec z ženo ter še dva domačina, s katerimi sem nato skupaj nadaljeval pot vse do vrha. Na vrhu smo malo poklepetali in se naužili čudovitih razgledov. Za sestop so si domačini izbrali staro pot, po kateri so pred mnogimi leti, vaščani v vasico Kal spravljali seno. Seveda sem jim tudi sam sledil po tej sicer lepi, razgledni poti, ki pa je tako strma, da te vrže na rit in to dobesedno. Kakorkoli vsi smo se v enem kosu vrnili na izhodišče, kjer smo si bili enotni, da smo preživeli super, že skoraj poletno dopoldne v čudovitih gorah. Hvala vsem za prijetno družbo.

Kobilja glava - 1475 m

Že dan prej sem razmišljal kam bi jo mahnil, saj zaradi  obveznosti nisem mel prav veliko časa. Odločil sem se za Kobiljo glavo, saj letos sploh še nisem bil gor. Kljub temu, da jutranji pogled skozi okno ni obetal prav veliko, sem se odpeljal na planino Stador, kjer so me pričakale prav zimske razmere. Mraz, veter in megla so me mimo, z ivjem bogato obloženega grmovja in dreves spremljali vse do "Šprince". Od tu napraj, pa popolnoma drug svet, toplo sonce in jasno, modro nebo brez enega samega oblačka. Hoja od "Šprince", pa vse do vrha je bila ena sama uživancija, saj je bil sneg trd tako, da se ni prediralo. Z vrha čudoviti razgledi na vrhove Tolminskih gora, Krna, Matajurja..., ki so se kot otoki dvigali iz morja nizke oblačnosti, ki je prekrivala Tolminsko kotlino in Baško grapo. Lepo je bilo.

Krožna pot planina Kuhinja - planina Leskovca - planina Sleme - vas Krn - planina Kuhinja

Nekaj po 08.00 uri sem se odpeljal v Kobarid, kjer sem na bencinskem servisu v avtomobil natočil gorivo. Privoščil sem si še kavico, malo poklepetal s prodajalcema, nato pa se odpeljal na planino Kuhinja, ki je bila izhodišče in tudi končni cilj današnje krožne ture.  S planine Kuhinja sem se podal proti planini Leskovca, kjer sem srečal Miljkota, ki se je že vračal s Škofiča in Rdečega roba, kjer je fotografiral sončni vzhod. Po kratkem klepetu, sem jo mahnil naprej proti planini Leskovca, od tam pa proti planini Sleme. Snega resda ni veliko, vendar skorja ni držala moje teže in se je ponekod predirala tudi do kolen. Ko sem prispel do razpotja Krn - planina Sleme se je stanje bistveno izboljšalo tako, da sem se do planine Sleme kar udobno sprehodil. S splanine Sleme, kjer je kar močno pihalo je sledil dokaj adrenalinski spust do vasi Krn, po večinoma poledeneli gozdni poti. V vasi Krn sem se še zadnjič ozrl proti Masleniku in Stadorju ter se nato vrnil na planino Kuhinja, kjer sem imel parkiran avtomobil. Čudovita krožna pot, v čudovitem, že skoraj pomladnem dnevu.