Slemenova špica - 1911 m

Kljub temu, da se je vreme držalo precej kislo smo se odločili, da se povzpnemo na Slemenovo špico. Odpeljali smo se na Vršič, kjer nas je pozdravilo sonce in visoke temperature za ta čas. Z Vršiča smo se povzpeli na Slemenovo špico, 1911 merov visok razgledni vrh, od koder je najlepši razgled na čudoviti Jalovec, ostenje Mojstrovke ter na dolino Tamar, ki se odpira globoko pod nami. Okolica je kar žarela od čudovitih macesnov, ki so se odeli v zlatorumeno barvo. Ob povratku smo se zazrli še v Ajdovsko deklico, ujeto v ostenju Prisojnika, nato pa smo se odpeljali domov. 

Raj pod Krnom - 1230 m

Jutro v dolini je bilo sveže in megleno, vendar se je obetal  krasen dan. Tokrat sva se skupaj z ženo Anito podal pod Krn z namenom, da nabereva nekaj šipka. Odpeljala sva se do vasi Krn, od tam pa do parkirišča na planini Kuhinja, ki je bilo nekaj pred 10.00 uro dopoldan že skoraj zasedeno. S planine Kuhinja sva se mimo planine Kašina, odpravila do planine Leskovca, kjer sva nabrala šipek.Toplo jesensko sonce naju je prijetno grelo, oba pa sva uživala v razgledih in čudovitih jesenskih barvah.

Planina Kal - 1490 m

Vožnja iz vasi Žabče do Tolminskih Raven, po ozki in ovikasti cesti je prav adrenalinska. Po dobrih desetih kilometrih pa le prispemo v  Tolminske Ravne, ki  ležijo dobrih 900 metrov nad morjem. Nad vasjo se dviga Tolminski Migovec ter venec Spodnjih Bohinjskih - Tolminskih  gora. Parkiramo na manjšem urejenem parkirišču, nato pa  pot nadaljujemo peš proti planini Kal. Pot, ki se v okljukih vzpenja skozi bukov gozd nas po dobi uri in pol pripelje na travnata pobočja pod Tolminskim Migovcem, kjer počiva planina Kal. Od tu je lep razgled na Krnsko pogorje, Tolminsko kotlino ter na Spodnje Bohinjske - Tolminske gore. S planine Kal pa se lahko povzpnemo še na bližnjo Grušnico z nadmorsko višino 1570 metrov, ki nas z razgledi še dodatno nagradi.

Preval Globoko - 1828 m

Ne prav zgodaj sem se odpeljal do planine Podkuk, od koder sem jo nato preko planine Razor ubral proti prevalu Globoko. Na Globokem se mi je orprl čudovit pogled proti delu Bohinjskega jezera in Triglavu, ki pa se je več ali manj skrival za oblaki. Turo sem nameraval še malo podaljšati, vendar mi je načrte prekrižala gosta megla, ki se je priklada nad vrhove. Alpsko cvetje je povečini odcvetelo, še vedno pa ga nekaj krasi pobočja Spodnjih Bohinjskih - Tolminskih gora.