Na tako lep jesenski dan, pa res ne bom doma sem si rekel in hitro pripravil nahrbtnik ter se odpeljal do "B" postaje Kaninske žičnice, kjer sem parkiral.
Moj današnji cilj je bila stara koča Petra Skalarja na Kaninu, ki je pogorela leta 1972, nanjo pa spominjajo le še ruševine. Tukaj sedaj stoji kovinski zabojnik, ki služi kot bivak reševalcem GRS Bovec.
Med potjo do Gozdeca, ki je izhodišče za vzpon na Visoki Kanin in Vrh Laške Planje sem se ravno prav ogrel, saj se markirana pot že kar takoj postavi "pokonci", "kolenogriz" pa vse do opuščene planine Gozdec ne popusti, Na dveh krajših odsekih, kjer je predvsem v mokrem velika nevernost zdrsa je nekaj metrov jeklenic, ki zelo olajšajo vzpon, še bolj pa sestop. Bolj kot sem se vzpenjal, topleje je postajalo in kaj kmalu sem bil le še v tako imenovani "švic" majici. Čeprav sem imel vodo v nahrbtniku, je mrzla visokogorska studenčnica iz izvira, ki se nahaja desno ob poti, še kako prijala. V nadaljevanju je sladil bolj zmeren vzpon, pa tudi razgledi na Bovško kotlino in na Kaninsko pogorje so postajali vse lepši. Kljub visokim temperaturam zaradi inverzije (temperaturnega obrata) me je pogled na še vedno v zlato obarvane macesne spomnil, da smo zakorakali že pozno v jesen in da je zima tako rekoč tik pred vrati. Da teta zima že trka na vrata se je pokazalo tudi tik pred mojim današnjim ciljem, kjer je bilo na poti nekaj snega, ki pa je bil močno poledenel.
Po dobrih dveh urah hoje sem prispel do stare koče Petra Skalarja, ki stoji pod Krliščem, nudi pa lep razgled na Bovško kotlino, Krnsko pogorje ter na Julijske Alpe.
Na toplem jesenskem soncu je bilo prav prijetno posedati, a dnevi so že kratki, zato mi ni preostalo drugega, kot da se vrnem v dolino. Pri sestopu skozi gozd je bila potrebna dobršna mera previdnosti, saj je strmo pot in že tako gladke skale prekrivala debela plast suhega listja. To je kar pravšnja kombinacija za kakšen akrobatski vložek, ki pa se lahko kaj kmalu zaključi tudi s poškodbo, česar si pa nikakor nisem želel.
Razen nekaj ptic in armade mravelj, ki so hitele s pripravo domovanja (mravljišča) na zimo, na turi nisem srečal nikogar, čeprav so bili na izhodišču v Gozdecu parkirani trije avtomobili. Po vsej verjetnosti so bili jamarji, saj Jamarska zveza Slovenija upravlja z Domom Petra Skalarja, ki je bil več let zaprt, jamarjem pa omogoča boljše in enostavnejše raziskovanje kaninskega podzemlja.
Lepo pozno jesensko turo, s skoraj poletnimi temperaturami sem imel😉.
Ni komentarjev:
Objavite komentar