Za praznik, no vsaj nekoč je bil😉, sem šel pa na Matajur.
Jutro je bilo sicer mrzlo, nebo pa brez oblačka. Ker so vremenoslovci za popoldan že napovedali pooblačitev, sem se kar podvizal in se odpeljal do vasi Matajur/Montemaggiore, ki se nahaja takoj za mejo v Italiji.
Parkiral sem ob cesti, kjer se prične označena planinska pot in se po njej povzpel do koče Pelizzo. Cesta do koče je bila splužena in kopna, zato se jih je peščica pripeljala z avtomobilom do parkirišča pod kočo. Ko sem prispel do parkirišča, sem stopil do ovinka pod observatorijem in zavil levo v gozd. Nadaljeval se po neoznačeni stezi, ki me je pripeljala do vodnega zajetja ( Fonte Skrila ). Snega v gozdu je bilo okoli 10 centimetrov, nekje več, drugje manj, steza pa ni bila shojena. Od Fonte Skrila sem nadaljeval proti sedlu, kjer se pot priključi na kolovoz - staro pot iz Livka. Po nekaj metrih hoje po kolovozu sem zavil levo in se povzpel do križišča, kjer se z desne priključi pot, ki pripelje iz Avse. Za trenutek sem sedel na bližnjo klop in užival v razgledu na Kaninsko pogorje, Krnsko skupino, Rombon, Mangart, Jalovec in Razor. Od sedla sem se pot nadaljeval na vzhodni greben in nato na vrh. Sonce, sneg, mraz in veter, lepo pa, da je kar težko opisat. Kljub čudovitemu vremenu je bilo pohodnikov le za vzorec, prevladovali pa so seveda Italijani. Po krajšem počitku in prigrizku sem posnel še nekaj fotografij, ker pa so se na nebu pričeli zbirati oblaki sem se odločil za sestop.
Vračal sem se preko Maršinske planine, vendar je bil sestop po strmem in zasneženem severnem grebenu kar zahteven. Da bi izlet še nekoliko podaljšal sem se s planine sprehodil do križišča, kjer sem zavil levo in se povzpel do Doma na Matajure. Od omenjene slovenske koče sem nato pot nadaljeval do koče Pelizzo, od tam pa sem sestopil nazaj na izhodišče.
Lep dan je bil...
Ni komentarjev:
Objavite komentar