Stegovnik - 1695 m

Drugi dan mini dopusta na Jezerskem sva se z Lidijo zbudila v jasno, a zelo mrzlo jutro, začinjeno s slano in sveže pobeljenimi vrhovi Kamniško Savinjskih Alp. 

Po zajtrku sva pripravila nahrbtnika in pohodne čevlje, cilj je bil Stegovnik, 1695 metrov visok vrh v Karavankah. Sprva sva nameravala opraviti krožno turo in sicer skozi okno gor, povratek pa čez Močnikovo sedlo, a sva prehitro zavila in se znašla pri kmetiji Rezman. Po predhodnem dovoljenju dokaj "sitne" lastnice kmetije, sva parkirala nekaj metrov višje in se odpravila na pot. Sprva sva hodila po široki gozdni cesti, a sva kmalu za oddajniki prišla do označenega razpotja, kjer sva zavila desno, in nadaljevala po blatni gozdni vlaki, vse do opuščene planine. S planine sva nadaljevala do Močnikovega sedla, kjer sva zavila desno in po nekaj minutah nadaljnje hoje dosegla gozdno cesto. Po gozdni cesti cesti sva nadaljevala do razpotja, kjer sva ponovno zavila desno in nadaljevala po označeni poti, ki se je pričela strmo vzpenjati ob hudourniškem potoku. Zaradi razmočenega terena in podrtega drevja je bila na strmem pobočju potrebna velika mera previdnosti, saj se zdrs ne bi ravno dobro končal. Po prečenju potoka se je pot nekoliko položila, a le do naslednjega razpotja za Stegovnik in Javorniški preval. Tu se je pot dobesedno postavila po konci, a je bil trud kaj kmalu poplačan, saj so se nama ob vedno redkejšem gozdu pričeli ponujati vedno lepši razgledi na okoliške vrhove. Po nekaj minutni hoji po grebenu Stegovnika, sva zavila desno, prečila krajšo izpostavljeno polico, ki je zavarovana z jeklenico ter se nato po sicer krajšem, a zelo strmem in za zdrs nevarnem odseku povzpela nazaj na greben, po katerem sva nato prišla na vrh Stegovnika.

Po vpisu v vpisno knjigo ter odtisu žiga v planinski dnevnik sva v lepem vremenu uživala v razgledu na okoliške vrhove, privoščila pa sva si tudi manjši prigrizek, saj kot pravi star pregovor "prazen žakelj ne stoji pokonci".

Na izhodišče sva se vrnila po poti vzpona, saj nisva bila ravno prepričana ali bi se ob sestopu skozi okno vrnila do avtomobila. Čeprav močno blatna, sva bila vesela, da sva kljub temu, da je bila pot zaradi razmočenega terena dokaj zahtevna, goro osvojila in se srečno vrnila.

Turo na Stegovnik bova še kdaj ponovila...😃😃😃

 b