Ob devetih dopoldan je bilo v Bovcu sončno, modro nebo pa brez slehernega oblačka. Super zimska tura bo sem si rekel, ko sem pripravljal nahrbtnik, saj sem se odločil, da po nedavnem sneženju obiščem Matajur.
Za izhodišče sem izbral vas Matajur/Montemaggiore (Italija), od koder je do vrha okoli dve uri hoje, v zimskih razmerah pa še nekoliko več. Že med vožnjo na izhodišče sem opazoval, kako se iz smeri jugo-zahoda proti Matajurju pomika obsežen pas megle in oblakov, kar mi je dalo slutiti, da prav veliko sonca, na tej turi zagotovo ne bom deležen. Že pred prihodom na izhodišče so sonce prekrili oblaki, zato sem se po cesti, ki vodi do koče Pelizzo odpeljal še dva ovinka višje, kar mi je sam vzpon skrajšalo za okoli petnajst minut.
Omembe vredna snežna odeja se je pričela pri sami koči Pelizzo, a je bila gaz na vrh že narejena, tako da težav z gaženjem ni bilo. Je bila pa pot na senčnih predelih kar močno poledenela zato sem si za varnejši korak pri sestopu nadel mini dereze. Vremensko malo mešano bi rekel, od sonca, oblakov, goste megle, pa vse do mrzlega vetra, zima v gorah pač.. Obiska bolj malo, en pohodnik, no z mano vred dva pohodnika in dva turna smučarja. Nič narobe, v miru in tišini ter v objemu beline sem počakal toliko časa, da se me je narava usmilila in mi naklonila nekaj trenutkov, da sem lahko posnel nekaj fotografij. Kmalu za tem, se je Matajur ponovno zavil v meglo in tako je ostalo vse do povratka na izhodišče. A med vožnjo proti domu sem ob cesti uzrl zvončke, znanilce pomladi, ki se jih vsako leto vedno znova razveselimo.
Kako naj zaključim? Lepa zimska tura, čeprav z nekoliko okrnjenimi razgledi...😊😊
