sobota, 17. maj 2025

23. Tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti

Letos je potekal že 23. Tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti in kot "Tminca" me je kar malo sram, da na pohodu sploh še nisem bil. A ker je vse enkrat prvič, sva se z Lidijo odločila, da letos pa res greva in sva tudi šla. 

Z avtobusne postaje v Tolminu smo se z avtobusom odpeljali v Dolenjo Trebušo, kjer smo bili pred pričetkom pohoda deležni jutranje pogostitve s kavico in napolitankami. Pohodnike sta pozdravila predstavnika krajevne skupnosti Dolenja Trebuša in Občine Tolmin, zaplesali pa so nam tudi otroci iz folklorne skupine "Pastirčki" iz Podružnične šole Dolenja Trebuša. Za prešerno vzdušje pred, pa tudi na samem pohodu je poskrbela Glasbena šola Palbin.  

Letošnji pohod je potekal v znamenju nove, necenzurirane izdaje literarnega dela Balade o trobenti in oblaku, pisatelja Cirila Kosmača. Na poti med Dolenjo Trebušo in Tolminom smo imeli kar nekaj postankov, prvič smo se ustavili pri Kosmačevi rojstni hiši, kjer so za krajši kulturni program poskrbeli otroci iz Osnovne šole Dušana Muniha Most na Soči, Andraž Gombač iz založbe Beletrina pa je nekaj besed namenil novi, celoviti izdaji ter nam prebral krajši odlomek iz knjige. V nadaljevanju so sledili še postanki na Slapu ob Idrijci, kjer smo lahko prisluhnili glasbi Jazz Punt Big Banda ter na Idriji pri Bači. Prav na vseh postankih so nas prijazni domačini obilno pogostili tako, da nam moči za nadaljevanje poti nikakor ni zmanjkalo. Na Mostu na Soči nas je v Osnovni šoli Dušana Muniha pričakalo kosilo - jota s klobaso, prejeli pa smo tudi ročno izdelan spominek. Kdor je želel si je lahko ogledal arheološko razstavo ali pa razstavo slikarjev DLU Tolmin. Sledil je še zadnji del poti do Tolmina, kjer se je pred knjižnico Cirila Kosmača, s kulturnim programom Gledališke skupine Zvonko Gimnazije Tolmin, pohod tudi zaključil.      

Po oceni organizatorja OŠ Dušana Muniha Mostna Soči se je letošnjega pohoda udeležilo okoli 150 pohodnikov, ki smo z dobro voljo uspešno odganjali dež. 

V dobrih petih urah s postanki vred sva prehodila dvajset kilometrov. 

Se vidimo naslednje leto...    

Vabilo na pohod na oglasni deski v Dolenji Trebušo

Zbiranje pohodnikov in prijava na pohod

Dobro vzdušje ob zvokih harmonike - GŠ Palbin

Zaplesali so otroci iz folklorne skupine "Pastirčki"

Zaplesali so otroci iz folklorne skupine "Pastirčki"

Pa smo krenili na pot...

Kako ne bi bili veseli... 

Reka Trebušica

Srček na ograji mostu čez reko Trebušico

Lidija si je med potjo zaželela fotografiranja😃

Razgled s poti

Po razgibani poti skozi gozd

Ena od informativnih tabel ob poti


Rojstna hiša pisatelja Cirila Kosmača

Spominska plošča na hiši

Informativna tabla pri rojstni hiši Cirila Kosmača

Kuhinja v hiši

Malo počitka ne škodi😉

Kulturni program pri rojstni hiši Cirila Kosmača

Andraž Gombač iz Založne Beletrina

Slap ob Idrijci

Slap ob Idrijci - približano 

Ob poti

Jezero Most na Soči

Utrinek s poti

Račja družinica

Ob jezeru proti Tolminu

Krasna barva reke Soče

MI2


Rožica (Lidija) pri rožicah


nedelja, 11. maj 2025

Do konca gozdne ceste pod Polovnikom - okoli 1150 mnm

Nedeljo sem pričel s peko ocvirokvce, nato pa sem šel pred kosilom še na eno "turco" in sicer sem se iz Čezsoče odpravil proti grebenu Polovnika.

Avto sem pustil na koncu asfaltne ceste ter nadaljeval po gozdni cesti, ki iz Čezsoče pelje mimo bivšega smučišča na razgledno Polico (678 mnm) in naprej. Trenutno je cesta zgrajena nekje do nadmorske višine okoli 1150 m, zgradili pa so jo za potrebe spravila ogromnih količin podrtega drevja, kar je posledica katastrofalnega vetroloma iz leta 2023, ki je za seboj pustil pravo opustošenje. Na krajšem odseku ceste, je pred kratkim prišlo do skalnega podora, kar kaže na to, da strma pobočja Polovnika niso povsem varna in previdnost pri hoji nikakor ni odveč. 

Ko sem prispel do konca ceste, sem v gozdu uzrl sramežljivo stezico, ki je vodila navkreber proti grebenu Polovnika. Po dobrih desetih minutah hoje po omenjeni stezici, sem se odločil, da se vrnem nazaj na cesto, saj ni prav nič kazalo, da bi me  stezica kam pripeljala, pa še prav nesramno grdo se je pooblačilo. Na koncu sem prišel do zaključka, da je stezica lahko tudi živalska pot oziroma stečina, ki pa vodi kdo ve kam. 

Tura niti ni tako kratka, okoli 15 kilometrov in 800 višincev se je nabralo, za vzpon in sestop, pa sem porabil nekaj več kot 3 ure. 

S poti so lepi razgledi na smaragdno Sočo in na Bovško kotlino z okoliškimi vršaci, na določeni točki pa v daljavi uzremo tudi mogočen slap Boka.

Nekaj časa sva šla skupaj...

Lapuh se je razcvetel

Na razgledni točki Polica

Slap Boka - zelo približan 

Razgled s poti na Bovško kotlino in okoliške gore

Razgled s poti na Bovško kotlino in okoliške gore - nekoliko približan

Skalni podor na gozdni cesti

Ze kar nekaj let počiva...

Še en pogled na Bovec in okoliške gore

Smaragdna lepotica Soča