Ker mi je od rojstnega dne ostal bon za adrenalinsko doživetje, ki sta mi ga podarila moja sinova, sva se z Lidijo odločila, da ga izkoristiva v Bohinju.
Na železniški postaji Most na Soči sva z avtomobilom vred vkrcala na avtovlak in se odpeljala v Bohinjsko Bistrico. Potovanje z avtovlakom je bilo tako zame, kot tudi za Lidijo prvič in priznati moram, da je bila kar zanimiva izkušnja. Ko sva prispela na železniško postajo Bohinjska Bistrica sva si v bližnjem lokalu najprej privoščila jutranjo kavico, nato pa sva se odpeljala v Hostel Pod Voglom, kjer sva imela rezervirano nočitev in najem e-koles.
Po opravljenih formalnostih sva si izbrala vsak svoje e-kolo, se preoblekla v kolesarska oblačila in se odpeljala na izlet v neznano. Za začetek sva si izbrala dolino Voje, ki se prične pri naselju Stara Fužina, konča pa v zatrepu pod strmimi pobočji gore Tosc in pokljuških planin. Po vzpenjajoči se, sprva asfaltirani cesti, ki je višje asfaltno prevleko sicer izgubila, sva mimo Koče na Vojah odkolesarila do konca doline, ki jo krasi slap Mostnice, imenovan tudi slap Voje. Slap Voje je visok 20 metrov in je najvišji slap potoka Mostnica.
Po ogledu slapu, do razgledišča se je potrebno odpraviti peš (5 minut), sva se vrnila do Koče na Vojah, kjer sva si v prijetni senci, privoščila malico iz nahrbtnika. Po malici sva se odpeljala v Staro Fužino, od tam pa do vasi Studor, kjer sva zavila levo in s kolesarjenjem nadaljevala proti planini Uskovnica, ki se nahaja na Pokljuki. Po nekaj kilometrih vožnje po vzpenjajoči se makadamski cesti sva ugotovila, da bateriji najinih koles, do cilja na planini, zagotovo ne bosta zdržali. Zaradi slednjega sva se odločila, da se raje obrneva in s tistimi "bornimi" nekaj procenti prikolesariva nazaj do Hostla Pod Voglom. Ob povratku sva se ustavila ob Bohinjskem jezeru, kjer sva se najprej nekoliko osvežila v ne premrzli vodi, nato pa sva se v enem od lokalov odžejala, izgubljene kalorije pa nadomestila z izvrstno lokalno sladico.
V poznih popoldanskih urah sva se vrnila v Hostel Pod Voglom, kjer sva vrnila kolesi, nato pa sva se nastanila v sobo in si privoščila osvežilno prho. Dan sva zaključila z okusno večerjo v eni od lokalnih gostiln.
Naslednje jutro sva se po zajtrku ob Bohinjskem jezeru peš odpravila v Staro Fužino, kjer sva želela obiskati bivšega sodelavca, ki pa ga žal ni bilo doma.
Ker z obiskom ni bilo nič sva se vrnila do avtomobila in se preko Bohinjskega sedla in Baške grape vrnila domov v Bovec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar