Kljub vremensko muhastemu začetku jeseni, nama je z Lidijo le uspelo "ujeti" nekaj sončnih in toplih dni. Zjutraj sva sedla v avto in se odpeljala proti Lienzu, cilj idilično jezero Laserzsee, ki se nahaja v Lienških Dolomitih, na nadmorski višini 2261 metrov.
Med naseljema Lavant in Tristach sva zavila na plačljivo gorsko cesto Lienzer Dolomitenstraße, po kateri sva se pripeljala do parkirišča v neposredni bližini koče Lienzer Dolomitenhütte, ki se nahaja na okoli 1600 metrih nad morjem. Za 24-urno uporabo ceste in parkiranje je bilo potrebno odšteti 9 EUR, kar je zelo razumna cena, glede na to, da je v občini Bovec, za uro parkiranja potrebno odšteti tudi 3 EUR in več. S parkirišča, ki je bilo za ponedeljek kar dobro natrpano s pločevino, sva se odpravila do koče Lienzer Dolomitenhütte, ki je postavljena na prepadni skalni pečini, v celoti pa je zgrajena iz macesnovega lesa. Od koče sva pot nadaljevala po razgledni gozdni cesti, s katere nama je pogled nenehno uhajal na nazobčan greben, z najvišjim vrhom Spitzkofel, ki premore kar 2717 metrov. Ko sva prišla na sedlo Premstall, od koder se je do jezera možno povzpeti tudi po zahtevni poti Rudi-Eller-Weg, sva nadaljevala naravnost proti planini Instein Alm, kjer se nahaja lična kapela, le nekaj korakov stran pa je tudi manjše jezerce. Po nekaj minutah nadaljnje hoje sva prišla do razpotja, kjer sva gozdno cesto zapustila in se pričela vzpenjati po dokaj strmi pešpoti. Med vzponom sva nekajkrat prečila gozdno cesto, ko pa sva prišla iz gozda, kjer prevladujejo večinoma macesni, sva pot nadaljevala kar po gorski cesti. Oktobra, ko macesni pozlatijo in zažarijo v vsej svoji lepoti, zna biti tukaj prav čarobno. Od manjšem lesenega zavetišča ob cesti se do koče in jezera lahko pride tudi po pešpoti, ki poteka ob strugi hudourniškega potoka. Po okoli dveh urah hoje, s postanki za fotografiranje in občudovanje lepot vred in po dobrih sedemsto višincih, sva prišla do pravljičnega jezera in koče Karlsbaderhütte.
Sprva sva se povzpela nekoliko višje in si jezero ogledala s t.i. "ptičje perspektive", nato pa sva si jezero pogledala še pobližje. Opazila sva, da je na skalni steni, ki se dviga nad vzhodno obalo jezera urejena krajša ferata, ki pa ni najlažja, saj je ocenjena z oceno C. Ker s seboj nisva imela ne čelade ne plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta, sva se morala zadovoljiti le s sprehodom na drugo stran jezera.
Ker naju je vzpon do jezera že pošteno "zlakotnil" sva se odpravila v kočo Karlsbaderhütte, ki slovi po odlični hrani, šmorn je pa baje "za bogove"😋. No midva sva se okrepčala z jabolčnim štrudljem s smetano ter s kavico, nato pa sva še nekaj časa posedela in uživala v razgledu na okoliške vrhove.
Na izhodišče sva se vrnila po poti vzpona, ob povratku pa sva si na planini Instein Alm ogledala še leseno kapelo in bližnje jezerce.
Izredno lepa, nezahtevna gorniška tura, ki jo toplo priporočava!
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar