Stol - 1673 m

Za moj rojstni dan, smo jo z Lidijo in našo psičko Elly mahnili na Stol.

Do izhodišča pri lovski koči LD Bovec, ki se nahaja pod planino Božca, smo se od nekdanjega mejnega prehoda Učja, pripeljali po vzorno popravljeni gozdni cesti.  Od koče smo se po gozdni cesti najprej sprehodili do planine Božca, od tam pa po označeni planinski poti na vrh Stola.

Kljub nekoliko bolj oblačnemu vremenu je bilo zaradi temperaturnega obrata, za sredino decembra izredno toplo, saj je na vrhu temperatura zagotovo presegla deset stopinj nad ničlo. Če ne bi pihalo, bi bilo za kratke rokave, tako pa sem bil jaz v jopici, Lidija in Elly pa v bundi. Vsak se pač obleče tako, da mu je prijetno toplo in udobno.  

Kot se za rojstno dnevno slavje spodobi smo se na vrhu posladkali tudi s torto (mini kolačem "panettonom") in nazdravili s toplim čajem. Žal zaradi vetra, svečka ni torti ni hotela goreti, kljub temu pa sem si nekaj zaželel, v upanju, da se bo želja tudi uresničila.

Po zaključku praznovanja smo se po poti vzpona vrnili do avtomobila in se odpeljali domov v Bovec.

Resnično lep rojstno dnevni izlet sta mi punci pripravili!

Rašica (Vrh Staneta Kosca) - 641 m

Če je le možno, se z Lidijo rada povzpneva na kakšno goro, hrib ali pa zgolj vzpetino, posebno še, če tam sploh še nisva bila.  

Tokrat sva se na poti v Ljubljano povzpela na Rašico (Vrh Staneta Kosca), ki se z nadmorsko višino 641 m nahaja v osrčju Polhograjskega hribovja.

Za izhodišče sva izbrala parkirišče pri smučarskemu društvu Strahovica v Selu pri Vodicah, od koder sva se po grebenski poti podala na vrh. Razen nekaj izredno blatnih  odsekov se nama sama pot ni zdela nič posebnega, saj naju je ves čas vodila skozi gozd in ni nudila nobenega razgleda. Ob prihodu na vrh sva se povzpela še na 17 metrov visok razgledni stolp, od koder je bil lep razgled na osrednjo Slovenijo ter na sosednjo Šmarno goro, pa tudi Kamniško Savinjske Alpe so se prav lepo videle.  

Ker je na vrh stolpa prihajalo vse več pohodnikov sva se jim raje umaknila in se odpravila do bližnjega planinskega doma, kjer sva pojedla kosilo, nato pa sva se kar po cesti vrnila nazaj na izhodišče. Med potjo se je Lidija spoprijateljila še z majhnim psičkom, ki ji je bil tako všeč, da se je z njim celo fotografirala.

Za noge pretegnit je bilo prav super.